Dandanes sta varna zaposlitev in reševanje stanovanjskega problema dva najzahtevnejša izziva mladih na poti do osamosvajanja. Tega so se začeli zavedati tudi v državnem zboru in tako so v prejšnjem mandatu aprila sprejeli jamstveno shemo za mlade, ki nam mladim omogoča pridobitev kredita ob prvem reševanju stanovanjskega problema. Vendar moramo še vedno izpolnjevati določene pogoje, eden izmed njih je tudi, da imamo povprečno mesečno plačo.
A glej ga zlomka, sedanje Ministrstvo za finance je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, s katerim mlade pravzaprav usmerja v slabše plačana dela, saj davčno najbolj razbremenjuje najnižje plače. Obenem pa ukinja višanje splošne olajšave do leta 2025 za vse zaposlene, kar bi tistim s povprečno plačo prineslo dodatnih 780 evrov letno.
V predlogu je ministrstvo zapisalo, da položaj mladih kljub ugodnim razmeram na trgu dela ni ugoden. Kot pravijo, se mladi prepogosto srečujejo s prekarnimi oblikami dela in nizkimi plačili. Prav tako pa lahko zasledimo, da je vlada želela ustanoviti novo ministrstvo, ki bi pokrivalo stanovanjsko politiko, kar bodo sedaj prenesli na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. In vse to naj bi nam mladim vlivalo upanje, da se bodo stvari začele obračati na bolje. Pa je res tako?
V Mladi Sloveniji verjamemo, da smo mladi sposobni in si zaslužimo priložnost, da se dokažemo. Da dokažemo, da ne potrebujemo državne miloščine. Predlog sprememb Zakona o dohodnini pa predpostavlja, da so vsi mladi podplačani in celo kaznuje tiste, ki so se izkazali in imajo dostojno plačilo za opravljeno delo. Mladi, ki imajo povprečno plačo in bi lahko preko jamstvene sheme za mlade kupili lastno stanovanje ali pa začeli z obnavljanjem hiše, bodo tako plačevali višjo dohodnino in težje odplačevali obrok kredita ali pa kredita sploh ne bodo uspeli pridobiti.
Prav tako se v istem predlogu davek na dohodek od oddajanja dviguje s 15 na 25 %, kar bo privedlo do dviga cen najemnin in povečanja oddaj na črnem trgu. Najemnine se v zadnjih letih zlasti v mestih drastično povišujejo in s tem negativno vplivajo na reševanje stanovanjskega problema mladih. Povpraševanje na trgu je preveliko, fonda najemnih stanovanj pa ni, saj trenutna zakonodaja preveč ščiti najemnike in se vse več najemodajalcev ne odloča za oddajo nepremičnine. Samo v letošnjem letu se je cena najemnine dvignila za od 15 do 20 %. Če tem podatkom dodamo še inflacijo, ki je trenutno na 11 %, po napovedih naj bi januarja dosegla 20 %, in rast cen energentov, nas lahko skrbi, koliko višja bo najemnina v naslednjem letu.
Vlada s temi ukrepi torej poslabšuje položaj mladih in jim otežuje prehod v samostojno življenje. Namesto tega bi morala sicer pomagati najbolj ogroženim, a hkrati ne kaznovati tistih, ki se trudijo in so s poštenim delom prišli do dostojnega plačila. Ob napovedanih ukrepih pa mladi dobimo občutek, da se delo ne izplača, saj se razlika med minimalno in povprečno plačo čedalje bolj zmanjšuje.
Maša Brulc,
podpredsenica MSi
Comments are closed.