Ker so vse dobre stvari tri, smo se MSi-jevci to poletje odpravili na kar tri poletne šole.
Zadnja izmed njih se je odvijala v prestolnici Severne Makedonije, v Skopju, pod naslovom »Society and Religion: Ethnic Groups, Identity and Nationalism«.
Predstavniki iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Grčije, Hrvaške, Kosovega, Severne Makedonije, Slovenije in Srbije smo odpirali teme, ki so se dotikale zgodovine in naših korenin, saj smo le tako lahko bolj poglobljeno razpravljali o svoji identiteti.
Začeli smo z na videz enostavnim vprašanjem: »Kaj te dela državljana tvoje države?«
Čeprav smo bili iz različnih držav, so bili naši odgovori podobni: zgodovina, kultura, jezik, zastava, narava, himna … In vsak od nas je ob teh besedah pomislil na nekaj drugega, na pomemben delček njega samega.
Kaj pa ti? Katere tri besede ti prve pridejo na misel ob vprašanju, kaj te dela Slovenca? Ne glede na to, katere tri besede si izbral, je odgovor pravilen. Vsak od nas dojema svojo identiteto drugače. Moj odgovor se je glasil: zastava, ki vedno najde prostor v moji potovalki ali nahrbtniku, jezik, ki so me ga naučili starši, in narava, ki je v Sloveniji tako raznolika, da vsakdo najde nekaj zase.
Ko smo si odgovorili na prvo vprašanje, smo se vprašali, kakšna je naša skupna identiteta in ali ta sploh obstaja. Nekateri od nas smo bili iz držav Evropske unije, ki bi lahko predstavljala nekakšno skupno identiteto. Ugotovili smo, da bi nam jo lahko predstavljala skupna valuta, evro, skupna himna, Oda radosti ali pa morda zastava Evropske unije. Vendar pa te skupne evropske identitete ljudje ne čutimo. Vsaj ne v takšni meri kot čutimo pripadnost svoji državi. Spraševali smo se, zakaj je tako, in prišli do ugotovitve, da EU nima lastnega teritorija, je le ozemlje njenih članic. Prav tako nimamo skupnega jezika, in če se lahko na Balkanu večinoma vsi sporazumevajo s tako imenovanim balkanskim esperantom, ta za območje EU ne obstaja in zato je tudi naša skupna himna le melodija brez uradnega besedila, ki bi ga lahko peli. Ne glede na to pa mislim, da ima evropska identiteta potencial, da jo bodo generacije za nami vzele za svojo, saj nam življenje v EU ponuja številne prednosti.
Poleg vseh zanimivih tem, ki so se odpirale med uradnim delom poletne šole, smo si vzeli čas za spoznavanje kulture in zgodovine Skopja ter ljudi, ki so in še živijo tam. Ob večerih smo se lahko tudi osebno bolje spoznali in se dotaknili tem, ki niso bile del uradnega programa, vendar so nam dale čudovit uvid v življenje mladih v sosednjih državah.
Zame je bila to še ena izjemna izkušnja, ki mi je dala nova poznanstva in prijateljstva.
Maša Brulc
Comments are closed.