Bližal se je god svetega Miklavža. Otroci iz najrazličnejših krajev in šol so mu že pisali pisma z različnimi željami. Nekateri starši pa so, skoraj bolj kot otroci darila, pričakovali odločitev Ustavnega sodišča o enakopravni obravnavi šol, v katere s svojimi pisanimi torbami vsak dan pritečejo njihovi otroci. 4. decembra 2014 so odločitev Ustavnega sodišča tudi dočakali.
Ustavno sodišče jim ni prineslo darila, ampak pravico. Pravico do enakopravne obravnave in pravico do izbire šole za njihove otroke. Starši so bili veseli. Niso slutili, da se njihov boj za uresničitev pravice šele začenja. Še manj bi lahko slutili, da bodo nekateri hudobni politiki čez dobra štiri leta odločbo sodišča uporabili, da bi jim njihove pravice celo zmanjšali.
Od decembra leta 2014 so pretekla že več kot štiri leta in pol. Večkrat je bila predlagana rešitev, ki bi financiranje javnoveljavnega izobraževalnega programa v nevladnih šolah privedla na raven, ki jo je zahtevalo Ustavno sodišče. 100 odstotkov. Vsakič so jo stranke politične levice zavrnile. Nekateri iz njihovega kroga so o tej pravici predlagali celo referendum. Samo z denarjem, ki bi ga namenili za referendum, bi lahko program v šolah v skladu z odločbo financirali celih 10 let.
Pred poletnimi počitnicami leta 2019 je minister Pikalo predlagal, da se sredstva za nevladne šole, otroke in starše zmanjša. Starši so šli po svojo pravico na sodišče. Sodišče jim je dalo prav. Minister Pikalo pa si uresničitev te sodbe predstavlja tako, da jim pravice okrni. Sprevrženo. Od decembra leta 2014 so pretekla že več kot štiri leta in pol. Številni otroci so v tem dolgem času že prenehali verjeti v obiske sv. Miklavža. Številni starši so že prenehali verjeti v pravno državo.
Verjamemo, da bodo otroci v letu 2019 Miklavževa darila zopet odpirali. Želeli bi si, da bi se njihovi starši ob njih veselili tudi uresničitve ustavne pravice. Minister Pikalo pa bi si zaslužil šibo.
Matej Hrast
Comments are closed.