Aktualni program Mlade Slovenije je bil sprejet na 20. kongresu Mlade Slovenije 7. novembra 2020.
v središče postavlja človeka – unikatnega posameznika
s svojimi talenti, hrepenenji in dostojanstvom,
ki išče skupno dobro.
Naš program
Mi, mladi krščanski demokrati, priznavamo krščanske vrednote kot temelj, na katerem sloni današnja zahodna civilizacija, iz česar se je razvila politična ideologija krščanske demokracije. Zagovarjamo dostojanstvo in nedotakljivost človekovega življenja od spočetja do naravne smrti ter načela svobode, pravičnosti in varnosti kot temelj našega političnega delovanja.
Mi, Slovenci, pripadamo srednjeevropskemu in alpskemu kulturnemu prostoru. Naš narod se je skozi stoletja oblikoval ob različnih vplivih, ki so pripeljali do današnjega slovenskega človeka. Prepoznavamo ga kot sposobnega, poštenega in srčnega, ki spoštuje, živi in goji vrednote slovenstva, dobro skrbi zase, za dobrobit svoje skupnosti ter okolja, v katerem živi. Slovenski narod sestavljajo Slovenci, živeči v domovini, ter Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Mi, Evropejci, pripadamo evropski civilizaciji, v kateri smo se razvijali skozi zgodovino. Živimo v sožitju z drugimi evropskimi narodi v okviru Evropske unije. Spoštujemo različnost evropskih narodov, ki jih povezujejo skupne temeljne vrednote naše civilizacije. Na drugi strani pa med različnimi civilizacijami obstajajo velike razlike v vrednotah, česar se moramo kot družba zavedati. Priznavamo dvojnost naše identitete, ki jo sestavljata pripadnost slovenskemu narodu in širši skupnosti evropske kulture.
Mi, aktivni državljani, z lastnim znanjem in trudom naredimo največ, kar lahko. To je naš dolg do sebe, skupnosti in okolja, v katerem živimo in ustvarjamo. Odgovorno pristopamo k uresničevanju naših idealov.
SAMOSTOJEN POSAMEZNIK
Človek z znanjem in razvitimi talenti predstavlja trden temelj družbe. Skozi proces pridobivanja znanja razvija svoje talente in osebno raste. Pridobivanje znanja poteka tako znotraj izobraževalnega sistema kot tekom vsakdanjega življenja. Gre za proces, ki se začne že v zgodnjih letih odraščanja in se nikoli ne konča.
Zavzemamo se za izobraževalni sistem, ki bo v ospredje postavljal vsakega posameznika skupaj z njegovimi talenti. Že zgodaj je treba prepoznati področja, na katerih je posameznik dober in mu pomagati ter ga spodbujati pri njihovem razvijanju potencialov. Cilj izobraževalnega sistema je mlade opremiti z znanjem in veščinami tako, da bodo kar najhitreje lahko sami poskrbeli zase, se osamosvojili in dodali svoj kamen v mozaik boljše prihodnosti.
ODLOČAJO STARŠI IN NE DRŽAVA
Vsak starš želi svojemu otroku omogočiti dobro vzgojo in izobrazbo. V Mladi Sloveniji zagovarjamo pluralnost izobraževalnega sistema na vseh ravneh. O šolanju in vzgoji otrok naj odločajo starši in ne država. Menimo, da je potrebno nedržavne vrtce in šole obravnavati brez diskriminacije ter staršem olajšati možnost izbire za njihove otroke. Možnost izbire nas kot družbo bogati.
Zagovarjamo stoodstotno financiranje javno veljavnih programov nedržavnih šol in vrtcev. Tako tudi za otroke iz šibkejših družin olajšamo izbiro glede njihove vzgoje in izobraževanja. Vsak malček si zasluži kakovostno izobrazbo, saj je ta najmočnejše orodje za preživetje v moderni družbi. Dobro izobražena družba je investicija za prihodnost, ki se je ne sme zanemariti.
Ostro nasprotujemo uvajanju političnih in spolnih ideologij v javne vrtce in šole.
IZOBRAZBA ZA UPORABNO ZNANJE
Izobraževalni sistem mora biti prilagojen ekonomski realnosti, da bodo mladi po zaključenem šolanju lahko hitro dobili delo, za katero so se izobraževali. To je koristno tako zanje kot tudi za njihove delodajalce ter posledično za celotno družbo.
Zagovarjamo uvedbo dualnega srednješolskega izobraževalnega sistema, v katerem imajo dijaki poleg teoretičnega pouka tudi več prakse pri izbranem delodajalcu.
Matura predstavlja zrelostni izpit za dijake, zato zagovarjamo njeno nadaljnje izvajanje. Kljub temu menimo, da so sprejemni izpiti dobrodošlo dopolnilno merilo, ki bi fakultetam omogočilo boljšo izbiro študentov, ki so najbolj primerni za posamezno smer študija. Poleg tega je treba na fakultetah spremljati potrebe trga dela in ustrezno prilagajati vpisna mesta, da ne bo prihajalo do nezaposljivosti kadrov po zaključku študija. To bi pripomoglo k zadržanju ustrezno kvalificiranih kadrov v Sloveniji ter zmanjšanju trenda bega možganov.
Bolj praktično usmerjena mora biti tudi terciarna izobrazba. Želimo si povezovanja med fakultetami in zasebnim sektorjem, da bodo imeli študentje tekom študija možnost pridobivanja uporabnih izkušenj iz prakse ter bili takoj pripravljeni na delo. V času izobraževalnega procesa bi morala vsaka mlada oseba prejeti dovolj znanja in spodbud za začetek lastne podjetniške ali karierne poti. Zagovarjamo spodbujanje podjetništva v celotnem izobraževalnem sistemu. Zagovarjamo možnost statusa študentskega samostojnega podjetnika na način, da študent ne bi bil zato kaznovan z odvzemom študentskih ugodnosti.
V osnovne in srednje šole je treba vpeljati predmete, pri katerih bodo učenci in dijaki spoznali osnove finančne pismenosti. Zavzemamo se za krepitev pridobivanja osnovnih ekonomskih znanj, ki so pomembna za razumevanje sistema, ki polni proračun države. Na ta način želimo povečati vedenje o delovanju države in njenih organov ter prispevati k odgovornejšemu in gospodarnejšemu ravnanju posameznikov.
HITRO DO ZAPOSLITVE
Kritični smo do ureditve, ki obdobje študija dejansko podaljšuje ter tako samostojnost številnih mladih odlaga v nedogled. Nasprotujemo režimu nekaterih nepotrebnih pripravništev ter dodatnih strokovnih izpitov za poklice, kjer to ni nujno. Menimo, da je dolgoletno obdobje študija dovolj, da posameznik pridobi dovolj znanj, da lahko z delom v teh primerih začne čim prej ter se osamosvoji. Namesto tega predlagamo poskusno obdobje z neposrednim uvajanjem v delo s strani delodajalca.
ŠPORT
Šport človeka poživlja, mu daje energijo, razjasni misli in krepi zdravje. Pogosto nas združuje, tudi takrat, ko spremljamo slovenske športnike ob njihovih uspehih. Slovenski športniki nam polepšajo dneve, nas združujejo v navijanju, v nas zbujajo domoljubje, predstavljajo navdih ter so zgled mladim in starim. Slovenski športniki so najboljši ambasadorji naše države.
Vloga države ter lokalnih skupnosti je predvsem v oblikovanju ustrezne infrastrukture, ki omogoča šport tako na rekreativni kot tudi profesionalni ravni. Oboje se začne že pri vzgoji ter navduševanju otrok za šport. Bolj kot bodo mladi navdušeni za šport, več se bodo z njim ukvarjali tudi kot odrasli, skrbeli za zdrav način življenja in večji bodo slovenski športni uspehi v prihodnosti. Veliko vlogo pri tem priznavamo športnim društvom, ki se na vsakodnevni ravni neposredno ukvarjajo z vzgojo za šport ter tudi s treniranjem bodočih vrhunskih športnikov.
Poleg financiranja športne infrastrukture s strani države zagovarjamo oblikovanje davčnih olajšav poslovnim subjektom za doniranje športnim društvom. Olajšave za donacije omogočajo, da se šport financira na ravni civilne družbe brez vmešavanja države.
POT DO LASTNEGA DOMA
Zagotovitev lastnega doma je eden od ključnih pogojev za oblikovanje družine. To je prvenstveno odgovornost in naloga vsake družine. Včasih pa mora predvsem pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja s takšnimi ali drugačnimi ukrepi na pomoč priskočiti država. Njeno poseganje pa naj bo v skladu z načelom subsidiarnosti omejeno.
Pri vprašanju stanovanjske problematike vlogo države prvenstveno vidimo pri tem, da ustvari okolje, v katerem bodo državljani do svojega doma lažje prišli sami. Naloga države je pripraviti ustrezne prostorske načrte in infrastrukturo, da bi lahko državljani in podjetja sami poskrbeli za primerne bivalne rešitve. Država naj s posebnimi stanovanjskimi davčnimi olajšavami podjetja spodbuja h gradnji kadrovskih stanovanj za njihove zaposlene. Možnost gradnje in začasnega oddajenja neprofitnih stanovanj je lahko le časovno omejen ukrep socialne politike, dokler se materialni položaj posameznika ne izboljša. Neposredno poseganje države v nepremičninski trg sicer vidimo zgolj kot zadnjo možnost za reševanje stanovanjskih problemov.
USKLAJEVANJE DRUŽINSKEGA IN POKLICNEGA ŽIVLJENJA
Ko mlad človek postane bolj finančno samostojen, ponavadi začne razmišljati o ustvarjanju družine. Prav to je temeljna celica družbe, ki jo je potrebno negovati ter spodbujati mlade k odločitvi zanjo. Nekateri se zanjo odločijo že pred koncem svoje izobraževalne poti, v času študija. Študentske družine so ene bolj ranljivih celic znotraj družbe, ki pa v sebi nosijo neskončen potencial.
Predvsem zaradi posebne vloge mladih mam, je pomembno, da se zagotovijo ukrepi za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pri odločanju za družino so namreč zelo pogosto težava službene obremenitve, zato bi morala biti družinska politika predvsem usmerjena k pomoči delovno aktivnim staršem. Zavzemamo se za ohranitev 100 % starševskega nadomestila za zaposlene mame v celotnem obdobju odsotnosti. Zagovarjamo ureditev po kateri bi bil delodajalec za vsakega zaposlenega, ki nadomešča porodniško odsotnost, upravičen do znižanja dela prispevkov. S tako ugodnostjo bi omilili negativen učinek enoletne odsotnosti mame z novorojenčkom za delodajalca ter zmanjšali morebiten pritisk nanjo. Zavzemamo se za popolno ohranitev dohodninske olajšave za vzdrževanega otroka ter za njeno nadgrajevanje. Gre za ukrep družinske politike, ki je usmerjen k delovno aktivnim staršem ter zato k lajšanju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.
Zagovarjamo dosledno spoštovanje delovnopravne zakonodaje, ki daje staršem z majhnimi otroki posebne pravice v zvezi z varstvom otrok. Zagovarjamo davčne ugodnosti za delodajalca, ki staršem z majhnimi otroki omogoča krajši delovni čas. Podpiramo vsa prizadevanja za olajšanje dela od doma, saj se lahko tudi tako na račun vožnje podaljša čas, ki ga starši preživijo s svojo družino. Ker sta v družini pomembna tako oče kot mama, podpiramo koriščenje očetovskega dopusta ob rojstvu otroka ter dopusta za nego in varstvo otroka. Mladi starši so večkrat deležni diskriminacije, zato se zavzemamo za vse ukrepe, ki bi to preprečili.
Pogoj za obstoj vsake družbe so njene družine. Pogoj za obstoj družin pa so kakovostna delovna mesta. Gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo je najpomembnejši temelj za ekonomsko stabilnost naših družin. Nekatere družine pa se včasih znajdejo v socialni stiski, zato jim mora včasih na pomoč priskočiti država. Vendar pri tem opozarjamo, da socialni sistem družin ne sme narediti odvisnih od države. Družino vodita oče in mama, ne država.
Spoštujemo odločitev nekaterih mam ali očetov, da se ne vključijo na trg dela, ampak svoj čas in trud posvetijo svoji družini in domu. Vsako obsojanje takih odločitev je nedopustno.
ENAKOPRAVNOST OBEH SPOLOV
Zagovarjamo biološki pristop pri obravnavi ženskega in moškega spola ter obstoj prirojene in dokončne ženske ter moške identitete, ki se razlikujeta med seboj. Spoštujemo njuno različnost ter se obenem zavzemamo za enakopravnost spolov. Zagovarjamo družino kot temeljno celico družbe in družino, katere cilj je v zasnovanju novega življenja kot skupnosti moškega, ženske in otrok.
KULTURA ŽIVLJENJA
V življenju človeka ni nič vredno več, kot je vredno človeško življenje samo. Vsako človeško življenje je nedotakljivo ne glede na to, na kateri stopnji svojega razvoja se nahaja. Spoštujemo konsenz znanosti, da se novo človeško življenje začne s spočetjem. Zagovarjamo ukrepe, ki so v korist tako mladih mamic kot otrok, ki jih nosijo pod svojim srcem.
Predvsem v najtežjih obdobjih življenja nikogar ne smemo pustiti samega. To velja tudi za čas starosti ali hude bolezni. Tudi življenje takega človeka je nedotakljivo, zato nasprotujemo vsaki obliki pomoči pri samomoru. Človek naj ne umira zaradi sočloveka, ampak ob njem.
Zavedamo se, da odločitev za družino in sprejemanje vsakega novega človeškega življenja ni zgolj materialno vprašanje, temveč tudi vprašanje našega odnosa do vrednot kulture življenja. Zato se zavzemamo za podporo civilnodružbenim nevladnim organizacijam, ki v družbi zagovarjajo vrednote družine, starševstva ter nedotakljivosti vsakega človeškega življenja.
NE SOCIALIZMU V ZDRAVSTVU
Tudi na področju človekovega zdravja poudarjamo vrednoto subsidiarnosti, ki nas usmerja k načelu, da smo za svoje zdravje najbolj odgovorni sami. Ta cilj lahko na najbolj temeljni ravni vsak zasleduje z zdravim življenjskim slogom. Seveda pa se v vsaki družbi vzpostavijo tudi sistemi zdravstvene oskrbe, ki so lahko zelo različno organizirani.
V MSi nasprotujemo pretirani oz. neutemeljeno obsežni vlogi države v sistemu organiziranja različnih družbenih podsistemov, kar velja tudi za zdravstvo. Nasprotujemo ustvarjanju monopolov pri organiziranju in financiranju zdravstvenih storitev. Sistem takega monopola deluje po socialističnem načelu planskega načrtovanja, taki pa so tudi njegovi rezultati. Prav monopol predstavlja izvrstne razmere za pojav odtekanja zbranega denarja. Odgovornost ter izguba sta namreč preloženi oz. prerazporejeni na državo in vse njene državljane.
Javni zdravstveni sistem je tisti sistem, ki vsakemu omogoča ustrezno storitev v doglednem času. Socialistični zdravstveni sistem je na drugi strani tisti, pri katerem ljudje kljub praznim besedam o javnem zdravstvu na storitve lahko čakajo tudi več let. Določeni posamezniki, tudi tisti, ki tak sistem najbolj podpirajo, pa si lahko v tujini ali pri domačem zasebniku storitev privoščijo takoj. Zagovarjamo javni zdravstveni sistem, nasprotujemo socialističnemu zdravstvenemu sistemu. Zavzemamo se za razbitje monopola ZZZS ter za vzpostavitev regulirane konkurence med različnimi zavarovalnicami, ki državljanu daje možnost izbire.
Nabor ponudnikov zdravstvenih storitev mora biti čim bolj širok. V javni sistem zdravstvenega zavarovanja je treba vključevati vse izvajalce zdravstvenih dejavnosti, tako javne kot zasebne.
Za kakovostno medicinsko in zdravstveno osebje moramo zagotoviti, da je pri vpisu na fakultete najpomembnejši faktor primernost ter sposobnost bodočih zdravnic, zdravnikov ter medicinskih sester. Zagovarjamo sistem, ki bo vpis v izobraževalni proces omogočil sposobnim mladim ne glede na to, koliko denarja lahko zbere sam ali njegova družina. To je temelj uspešnega zdravstvenega sistema prihodnosti.
Medicinske sestre opravljajo izjemno odgovorno in zahtevno delo. Številne med njimi to odgovornost prevzamejo že zelo mlade. Zdravstveno osebje je najtrdnejši steber našega zdravstvenega sistema, ki celotno slovensko zdravstvo še drži pri življenju. Obnašati se moramo temu primerno. Medicinske sestre si za svoje požrtvotvalno delo zaslužijo dostojne plače in ustrezne delovne pogoje. Razlog za to je tudi dejstvo, da Slovenija pri zagotavljanju kadra v zdravstvu tekmuje z nekaterimi drugimi državami, ki zaposlenim ponujajo veliko več.
Slovenska javnost je bila večkrat seznanjena s številnimi primeri redkih bolezni, ki so pogosto tudi izjemno nevarne. Najbolj žalostno je, ko so žrtve teh bolezni otroci. Kljub temu, da gre večkrat tudi za vprašanje življenja ali smrti, sistem zdravstvenega zavarovanja prepogosto ne zagotavlja kritja stroškov takšnega zdravljenja. Zavzemamo se za popolno spoštovanje načela varovanja vsakega človeškega življenja. Tudi v primerih financiranja visokih računov zdravljenja redkih bolezni ter tudi ko je treba posege opraviti v državah z najvišje razvitimi zdravstvenimi zmožnostmi. Posebej ko gre za najšibkejše, naše najmlajše.
ODGOVORNA SOCIALNA POLITIKA
Socialno državo vidimo kot mrežo, ki nas pred padcem zavaruje takrat, ko nam spodrsne, ko nam zmanjka tal pod nogami. Socialna država ni brezplačna vozovnica za sedež na avtobusu, ki prejemnika lagodno prepelje skozi življenjske poti. Zaradi tega si prizadevamo za uresničevanje ustavnega načela socialne države na način, ki bo omogočil, da bomo lahko najbolj učinkovito pomagali tistim, ki pomoč resnično potrebujejo, in k delu spodbujali tiste, ki so za delo sposobni.
Verjamemo, da nam delo daje smisel in nas oblikuje tako, da postajamo vedno boljša različica sebe. Delo nas spodbuja, da v sebi odkrivamo svoje talente, jih krepimo in brusimo. Delo nam kaže, česa vse smo sposobni in ko to vidimo, nam to daje zadovoljstvo in občutek naše izpolnjenosti. Socialna politika, ki bi pri komurkoli zmanjševala motiviranost za delo, je zato za mlade krščanske demokrate nedopustna.
Tudi na področju socialne države upoštevamo načelo subsidiarnosti: najprej je vsak odgovoren zase, naslednje ravni pomoči pa so družina, skupnost, občina in na koncu država. Država ima nalogo zagotoviti socialno varnost, ko je to nujno potrebno in ko je ni mogoče zagotoviti drugače.
Vloga socialne države mora biti prednostno usmerjena v pomoč, ki zagotavlja dostojno življenje invalidom, bolnim in vsem ostalim, ki dela zaradi različnih težav ne morejo opravljati. Prepogosto namreč ti ljudje v naši družbi živijo v izjemno zahtevnih razmerah, kljub temu, da za svojo nezmožnost delati niso krivi sami. Neprimerno bi bilo, da bi jih obravnavali enako ali celo slabše kot vse ostale, ki bi delo lahko opravljali, pa ga ne. Poleg pomoči v obliki denarnih transferjev zanje podpiramo tudi pomoči v drugih pojavnih oblikah, kot je npr. osebna asistenca, vključevanje v invalidsko podjetništvo, podpora organizacijam, ki skrbijo za družbeno vključevanje ter druge podporne dejavnosti itd.
Nalogo države vidimo tudi v tem, da v določenem časovnem okviru pomaga tistim, ki zaradi objektivnih okoliščin dela trenutno nimajo. Pomembno pa je, da sistem socialne države vse spodbuja, da delo poiščejo čim prej ter se tako vključijo v delovni proces. Podpiramo boj proti zlorabam socialnih pomoči. Kdor je zdrav in za delo sposoben, mora poprijeti za vsako prosto delo. Vsako delo je častno. Kdor tega ne želi, je prav, da se mu državna socialna pomoč vzame. Prav tako se zavzemamo za vzpostavitev opravljanje določene oblike javnokoristnega dela za zdrave in za delo sposobne osebe, ki kljub temu dolgoročno prejemajo socialno pomoč. Zdrav človek potrebuje delo, ne socialne pomoči.
SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO
Zavzemamo se za model socialno tržnega gospodarstva, ki vsakomur daje svobodo, da s svojim znanjem in svojimi rokami ustvarja svojo podjetniško oziroma karierno pot. Hkrati pa vsakomur daje zagotovilo in mirnost, da mu bo država pomagala, če se mu bo v življenju kdaj močno zalomilo. Ustvarjalnost in marljivost z brušenjem talentov doprinašata k osebni izpolnjenosti posameznika ter k ekonomski stabilnosti družin. Sta porok socialne stabilnosti v družbi, zmanjšujeta odvisnost od pomoči države ter obenem olajšujeta njeno pomoč, ko je ta nujno potrebna.
V Mladi Sloveniji verjamemo v svoboden trg, ne verjamemo pa v nevidno roko trga. Če ekonomijo primerjamo z nogometno tekmo, državno oblast vidimo kot pravičnega in neodvisnega sodnika, ki skrbi, da se upoštevajo pravila igre. Sicer pa ohranja ravnanje igralcev svobodno in odloča enako pošteno za vse udeležence. Obsojamo prekomerno poseganje države v trg. Zavedamo se namreč, da se pogosto za državo skrivajo le posamezniki s svojimi interesi, za svoje poteze v imenu države pa ne prevzemajo odgovornosti. Država naj v lastniškem smislu svojo vlogo ohrani zgolj na področju energetike in infrastrukture.
NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO SO LJUDJE
Mladi krščanski demokrati smo prepričani, da so naše največje bogastvo ustvarjalni, izobraženi, podjetni in delovni ljudje. Ustvarjalnost je za nas ena ključnih vrednot, ki jo želimo v družbi gojiti, saj se jasno zavedamo, da je gospodarska hrbtenica Slovenije velika množica družinskih, malih in srednjih podjetij, ki le na podlagi svoje iznajdljivosti, trdega dela in kreativnosti uspevajo na globalnem konkurenčnem trgu in ustvarjajo dodano vrednost, iz katere izhaja naša blaginja. Mladi krščanski demokrati se popolnoma zavedamo, da denar ne raste na drevesu, zato v politiki delujemo z jasnim zavedanjem, da bomo na dolgi rok socialno državo blaginje lahko ohranjali le z gradnjo ugodnega gospodarskega okolja in državo, ki bo vitek, prijazen in čim manj zapleten servis gospodarstvu.
V Mladi Sloveniji želimo graditi vizijo moderne, dinamične, na znanju temelječe družbe, ki s svojo ustvarjalnostjo uspeva na globalnem trgu, zato se zavzemamo za šolski sistem, ki bo nagrajeval ustvarjalnost in razmišljanje zunaj okvirjev že od malih rok. Namesto ocen naj postanejo podjetnost, inovativnost, samozavest in kreativna uporaba pridobljenega znanja ključne vrednote slovenskega šolstva. Končati želimo prakso tihega javnega obsojanja tistih, ki so uspešni in izstopajo iz povprečja.
V Mladi Sloveniji prepoznavamo potenciale tudi znotraj javnega sektorja. Tam je skritih veliko izjemno ustvarjalnih posameznikov, ki pa zaradi sistema črkobralstva in sistema uravnilovke ne morejo aktivno spreminjati javnega sektorja v boljši servis za državljane. Zagovarjamo spremembo miselnosti “zakaj nečesa ni mogoče narediti” v miselnost “kako bomo to lahko naredili”.
MANJ BIROKRACIJE IN NIŽJI DAVKI
Zavzemamo se, da bi Slovenija postala davčno in pravno eno najkonkurenčnejših svetovnih okolij za ustanovitev zagonskih podjetij. Zavedamo se, da je Slovenijo do sedaj zapustilo mnogo izjemnih mladih posameznikov. Zavzemamo se za sistem, ki bo take ljudi spodbujal, da se vrnejo in dodano vrednost ustvarjajo v lastni domovini.
Vemo, da posameznik z denarjem ravna bolj odgovorno kot država, zato naj se preko davkov na državo prenaša le omejen obseg sredstev. Zavzemamo se za nizke davke.
V Mladi Sloveniji želimo državo, ki bo mladim podjetnikom z davčnimi spodbudami, mentorskimi programi in svetovanjem pomagala na težki poti uveljavljanja na trgu in nudila varno prožnost za primere, ko se ne bo izšlo. Menimo, da v Sloveniji gospodarstvo izgubi preveč časa in energije za nesmiselne birokratske postopke, ki so sami sebi namen, zato se zavzemamo za nadaljno celovito digitalizacijo in debirokratizacijo delovanja države po zgledu drugih digitalno naprednih držav. Podpiramo spodbujanje lažjega zaposlovanja mladih, saj menimo, da morajo na trg dela vstopiti bolj zgodaj. Prav tako menimo, da je treba davčno razbremeniti plačno nagrajevanje ustvarjalnih mladih.
ODGOVORNO GOSPODARJENJE Z NARAVO
Naloga narave je, da služi človeku, vendar mora človek z njo ravnati kot dober gospodar. Zavedamo se, da je skrb za naš planet zelo pomembna, saj lahko s pretiranim izkoriščanjem okolja uničimo nekatere dobrine ter tako škodujemo predvsem sebi. Podpiramo skrb za naravo. Vendar hkrati zavračamo populistične ukrepe, ki ne odgovarjajo na vprašanja, kakšno korist za okolje dejansko pomenijo, kakšne posledice prinašajo za možnost ljudi, da s svojim delom preskrbijo sebe in svoje družine ter kakšen je vpliv ukrepov na morebitno povečanje revščine. Ukrepe za varovanje okolja moramo vedno presojati celovito in upoštevati načelo sorazmernosti. Hkrati poudarjamo, da je za okolje s svojimi ravnanji in odločitvami najprej odgovoren vsak izmed nas sam. Največje upanje za prihodnost pri varovanju narave pa daje tehnološki razvoj, ki ga v veliki meri poganja prav svobodna podjetniška pobuda.
SAMOOSKRBA ZA TEŽKE ČASE
V Mladi Sloveniji se zavzemamo, da Slovenija ohranja in zagotavlja čim večjo stopnjo samooskrbe na vseh področjih življenja. Zgodovina nas uči, da v večjih krizah vsaka država poskrbi zase. To za države z nizko samooskrbo za ključne dobrine lahko pomeni velike težave. Eden izmed najpomembnejših področij je zagotovo živilska samooskrba, saj lahko samo tako dosežemo, da smo resnično neodvisni. Hkrati pa podpiramo slovenskega kmeta, ekološko pridelavo ter hkrati zdravo prehrano. Poleg samooskrbe s hrano je pomembna tudi samooskrba z energijo ter ostalimi vitalnimi dobrinami, ki državi omogočajo delovanje tudi v primeru manjka oskrbe iz tujine.
PROTI NEZAKONITIM MIGRACIJAM, ZA VARNOST VSEH
V Mladi Sloveniji nasprotujemo nezakonitim prehodom meje in se zavzemamo za zajezitev ilegalnih migracij. Spodbujanje nezakonitih migracij prinaša velika tveganja za življenja migrantov na njihovi poti. Hkrati ne rešuje položaja najbolj revnih, ki ostajajo v svojih državah. Sredstva, pozornost in pomoč tako niso usmerjeni tistim, ki to najbolj potrebujejo. Izkušnje kažejo tudi na velike težave pri vprašanju integracije velikega števila priseljencev iz povsem drugačnih civilizacijskih okolij.
Podpiramo okrepitev aktivnosti za pomoč razvoju držav, ki jih pesti revščina ali družbeni konflikti. Le na ta način lahko učinkovito pomagamo ljudem, ki najbolj potrebujejo našo pomoč. Podpiramo skupen boj evropskih držav proti nezakonitim migracijam in tihotapskim združbam, ki migrante izkoriščajo. Zavzemamo se za ureditev, ki bi omogočala odločitev o podelitvi azila, preden bi oseba morala prestati dolgo in nevarno pot v Evropo. Zahtevamo, da se ljudem ob meji zagotovi varnost. Podpiramo okrepitev prisotnosti policije ter vojske na meji, kadar to zahtevajo varnostne razmere. Menimo, da je skupna obramba mej Schengena nujna za ohranitev Evropske unije, kot jo poznamo sedaj. Če hočemo odprte notranje meje, moramo zapreti zunanje.
ZAUPAM SLOVENSKI VOJSKI
Za zagotavljanje varnosti pred grožnjami iz sveta ter naše stabilnosti se zanašamo na Slovensko vojsko. V času miru je vojska žal pogosto razumljena kot nepotreben strošek. Šele v času nevarnosti pa lahko jasno vidimo, da je njena vrednost neprecenljiva. Vojski je zato treba zagotoviti ustrezna proračunska sredstva, pošteno plačilo za vojake in sodobno opremljenost ter usposobljenost. Izpostavljamo velik pomen Slovenske vojske v primeru naravnih nesreč in drugih nepredvidenih dogodkov. Za mlade naj bo delovanje v Slovenski vojski privlačna poklicna izbira zaradi pogojev dela in pripadnosti domovini.
Verjamemo, da je Nato najboljša varnostna zavarovalna polica. To pa pomeni, da moramo obenem svoje obveznosti izpolnjevati v skladu z dogovori. Izkazati se moramo kot zanesljiv, dobro izurjen in dobro opremljen partner.
Naša idejna izhodišča
Vsebina je vzeta iz poglavja II. Jasne vrednote iz temeljnega programa NSi.
Za politiko, ki temelji na vrednotah, je najpomembnejši človek, ki ima osebne pravice in dolžnosti. Svoje odločitve sprejemamo v dobro ljudi, da omogočamo dostojno, svobodno in izpolnjeno življenje. Politika in politični red morata služiti človeku, ne obratno.
Naše temeljne vrednote izhajajo iz krščanskega pojmovanja človeka in sveta. Vsak človek je enkraten, neponovljiv in ima nedotakljivo dostojanstvo. Naša politika temelji na vrednotah, ki izhajajo iz judovsko-krščanskega izročila, oblikovala pa sta jih tudi evropski humanizem in razsvetljenstvo. Te vrednote nam dajejo temeljno etično in politično orientacijo.
Državo hočemo graditi na vrednotah, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, pravičnost in varnost, kakor tudi na načelih enakopravnosti, subsidiarnosti, solidarnosti in odgovornosti. V političnem delovanju iščemo primerno ravnovesje med osnovnimi vrednotami. Smo in bomo odprti za vse ljudi, ki podpirajo te vrednote in cilje, ne glede na njihovo osebno prepričanje, raso, veroizpoved, spolno usmerjenost ali etnično pripadnost.
Zavzemamo se za odgovornost in svobodo, saj ene ni brez druge. Kjer se ne spoštuje pravice ljudi do dostojnega življenja, kjer je svoboda posameznika, določenih skupin ali celotnih ljudstev zatirana, vladata nasilje in nemir. Zavzemamo se za spoštovanje človekovih in državljanskih pravic, prav tako pa želimo premagati socialne in gospodarske težave. S tem bomo veliko pripomogli k miru med ljudstvi in bomo en korak bližje bolj pravičnemu svetu.
Politika postavlja temelje za spravo. Naša etična prepričanja in bogate izkušnje nam dajejo moč in političen razum, da Slovenijo oblikujemo v duhu svobode, pravičnosti, varnosti in priložnosti za vse ljudi.
Človekovo dostojanstvo je najvišja vrednota, iz katere so se razvile človekove pravice. Dostojanstvo človeku pripisuje vrednost in upravičenost do spoštovanja, zato ker je človek. Ljudje se rodimo svobodni in enakopravni.
Človekovo dostojanstvo vseh ljudi je enako in ni odvisno od osebnih lastnosti, sposobnosti, dosežkov in uspehov, tudi ne od spola, barve kože, nacionalnosti, starosti, verskega ali političnega prepričanja, spolne usmerjenosti, invalidnosti, zdravja ali sposobnosti za delo, uspeha, neuspeha ali mnenja drugih ljudi. Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo in v enaki meri pripada vsem ljudem.
Vsak človek je v vseh obdobjih svojega življenja edinstven in nedotakljiv. Človekovo dostojanstvo – tudi nerojenega ali umirajočega človeka – je nedotakljivo. Varovanje človekovega dostojanstva in zagotavljanje človekovih pravic sta naši pomembni nalogi. K temu sodi tudi enakopravnost med spoloma, med moškim in žensko.
Krščanske vrednote nas obvezujejo k varovanju človeškega življenja. Vsak človek ima pravico do življenja in do dostojne smrti. Človeško življenje varujemo od začetka do konca, od spočetja do naravne smrti. Smrt se mora vrniti v splošno ozaveščenost kot neizogiben del našega življenja. Ljudi ne smemo pustiti samih v zadnjem obdobju njihovega življenja. Človek naj ne umira zaradi sočloveka, ampak ob njem. Življenje in smrt ne smeta postati predmet trgovanja. Pravica do življenja ima za nas prednost pred vsakršnimi pomisleki o človeka nevrednem življenju.
Iz človekovega dostojanstva se razvije njegova pravica do svobodnega razvoja osebnosti in odgovornost do sočloveka. Človek je odgovoren za svoja svobodna dejanja in odločitve. Po krščanskem razumevanju smo odgovorni pred Bogom, ravnati moramo po svoji vesti, upoštevati pa moramo tudi druge ljudi in skupnost ter se zavedati svoje odvisnosti od njih. To razumevanje je bilo podlaga oblikovanja modernih demokratičnih in pravnih držav ter vrednot dostojanstva, enakopravnosti in svobode. Te vrednote so danes splošna civilizacijska osnova sleherne svobodne demokracije.
Napredek potrebuje etične smernice. Vrtoglav razvoj tehnologij zahteva sprotno sodobno dopolnjevanje etike. Bioetika ima pri tem središčno vlogo tudi zaradi hitrega razvoja biotehnologije, ki mora služiti zdravljenju in se ne sme zlorabljati za selekcijo življenja.
V središče postavljamo zaščito človekovega dostojanstva in svobode v digitalni dobi. Tudi na področju umetne inteligence je potrebno upoštevati etične standarde.
Človek je po svoji naravi rojen svoboden in ima pravico do samoodločanja. Vsak je svoboden in je sam odgovoren za razvoj svojega življenja. Da se človek lahko svobodno razvija, moramo zagotoviti pravičnost in varnost. Svoboda potrebuje politični red, ki ji služi. Tak politični red mora imeti v svoji ustavi zapisane osnovne pravice, ki se med seboj ne izključujejo, ampak vzajemno pogojujejo in dopolnjujejo. Za dejansko uresničevanje teh pravic so potrebni odgovorni državljane.
Svoboda se v praktičnem življenju uresničuje prek odgovornosti in soodgovornosti. Državljani morajo uživati svobodo znotraj svoje družine, soseske, delovnega okolja, prostega časa, lokalne skupnosti in države. Državljani moramo biti soodgovorni, moramo voliti in odločati. Do državljanov se ne smemo obnašati pokroviteljsko in jih ne smemo ponižati do te mere, da bi samo dobivali državno pomoč.
Naloga politike je, da ljudem zagotovi potreben svobodni prostor in ohranja mirno sožitje v skupnosti. Človek se v skupnosti razvija. Kdor zanemari svoje dolžnosti do drugih ljudi, svojega življenja ni osvobodil, temveč ga je osiromašil in se osamil. Tako kot obstajajo odvisnosti, ki človeka ponižajo, obstajajo tudi neodgovorna dejanja, ki svobodo razkrajajo.
Svoboda drugega pogojuje in omejuje našo lastno svobodo. Kdor želi biti svoboden, mora tudi priznavati svobodo sočloveka. Svoboda ne pomeni samo uveljavljanja pravic, ampak tudi odgovornost in izpolnjevanje dolžnosti.
K svobodi sodi pripravljenost, da se zanjo zavzamemo in jo varujemo. Zavzemamo se za odzivno demokracijo in pravno državo. Kdor je svoboden, ima dolžnost, da se zavzema za svobodo tistih ljudi, ki jim je kratena. Svoboda ne sme biti omejena na majhno število prebivalcev ali družbene skupine. Zavzemamo se za svobodo vseh ljudi.
Pravo omogoča svobodo, tako da varuje osebno dostojanstvo človeka. Postavlja pravila za urejeno in mirno sožitje ljudi. Omejitve svobode so dopustne do te mere, da varujejo svobodo samo, toda samo v kolikor služijo pravičnosti. Svoboda je potrebna za socialno pravičnost. Vsak človek mora imeti možnost samostojnega odločanja. Delo in lastnino je treba spoštovati in varovati. Zagotavljati je treba tudi materialne podlage svobode.
Osredotočamo se na človeka in na njegov svoboden razvoj. Naloga in pristojnost politike in države ni zapovedovanje načina življenja, ampak zagotavljanje svobode. Politika in država nista pristojni, da zapovedujeta življenjsko pot, omogočati morata le svobodo. Popolnoma zavračamo idejo pokroviteljskega odnosa do ljudi, kot jo zasledimo v raznih socialističnih ideologijah. Mi zagovarjamo svobodo ljudi in njihovo aktivno državljanstvo.
Urejena in civilizirana družba, ki svoje vrednote dejansko uresničuje, potrebuje pravni sistem, ki ga vzpostavi, vzdržuje in izvaja država. Država mora zagotavljati svobodo posameznika in uresničiti demokratično željo večine, ki pa jo omejujejo človekove pravice. Varovati mora tako pravice manjšin kot tudi večine. Zato je potrebna svobodna demokratična ureditev, ki vključuje delitev oblasti.
Svobodno delo je temeljni pogoj za vsesplošno samouresničitev vsakega posameznika. Dostojanstvo in pravice ima vsak človek, ne glede na to, kaj dela. Lastno delo pa je pomemben vir življenjske moči. Delo je ena izmed najpomembnejših gonilnih sil. Zato podpiramo željo posameznika do dela in samoiniciativnost, ne glede na to, ali sta dobičkonosno usmerjena ali ne. Brez posameznikovega dela blaginja ni mogoča, pa naj gre za individualno, nacionalno ali globalno raven.
Spoštovati moramo tako svobodo verovanja kot tudi njene omejitve. Velika večina ljudi išče svoj smisel in mnogi so ga našli v veri. Človekova vera je posameznikova osebna odločitev. Država je dolžna zagotavljati svobodo verovanja in prepričanja v skladu z mednarodnimi akti, ustavo in zakoni. Omogočati in podpirati mora svobodno delovanje verskih skupnosti. Te imajo pravico do delovanja v javnosti, vendar se od njih tudi pričakuje, da bodo spoštovale ločenost cerkve in države.
Svoboda brez odgovornosti ne obstaja. Človek mora za svoja dejanja odgovarjati, zaradi česar gresta svoboda in odgovornost z roko v roki, saj delamo zase, za druge ter za ohranjanje našega načina življenja tudi za naše potomce. 8
Zagovarjamo družbo, ki ne temelji le na pravicah ljudi do drugih, temveč tudi na dolžnosti ljudi do drugih. Odgovornost je naša politična naloga. Iz odgovornosti posameznika izhaja ideja o politični odgovornosti do celotne družbe. Zagovarjamo politiko, ki temelji na vrednotah in odgovornosti.
Pravičnost je v tem, da vsak dobi, kar mu pripada. Pravičnost zahteva, da enake stvari obravnavamo enako in stvari, ki so različne, obravnavamo različno. Jedro pravičnosti je enako dostojanstvo vseh ljudi in enaka pravica do svobode. V pravni državi pomeni pravičnost to, da zakoni za vse veljajo enako. Pravo nas varuje pred naključnimi odločitvami in zlorabo pristojnosti. V pravični družbi ima vsak enake možnosti, da svobodno razvija svoje sposobnosti.
Zavzemamo se za to, da lahko vsak človek svoje priložnosti izkoristi svobodno in odgovorno. Družba mora zagotoviti pravične pogoje in priložnosti za razvoj vseh njenih članov, pri čemer ne zanikamo razlik med posamezniki. Omogočati želimo enake možnosti, ne obljubljamo pa enakih rezultatov.
Pravičnost od nas zahteva, da breme ustrezno porazdelimo. Zato je pravično, da močnejši k naši družbi pripomorejo več kot šibkejši. Posebej se počutimo odgovorne pomagati šibkejšim in osebam, ki so v slabšem socialnem položaju. Nikogar ne smemo izgubiti in nikogar ne smemo pozabiti.
Pravičnost omogoča blaginjo. Priložnosti in blaginja niso same sebi namen, temveč vodijo v dostojno, svobodno in varno življenje. Prava pot do blaginje in pravičnosti ni državno načrtovanje, ampak gospodarska svoboda in odgovornost vseh državljanov. Podpiramo socialno tržno gospodarstvo kot najustreznejši gospodarski in socialni model prihodnosti.
Pravičnost je dosežena, ko so pogoji za doseganje blaginje pravični. Če je družba pravična z vidika blaginje, potem je blaginja dosegljiva vsem njenim članom. Najnižja raven blaginje mora zadostovati za dostojno življenje. Pridobitev blaginje mora biti etično pogojena. Zagovarjamo družbeni red poštenih priložnosti. Vsak ima pravico, da prek svojih zmožnosti naredi najboljše. Ključ do tega so izobraževanje, zaščita pred diskriminacijo in pravilno vrednotenje dela.
Človekovo dostojanstvo, svobodo in pravičnost lahko zagotovimo le v državi, ki je varna. Ne govorimo zgolj o fizični varnosti, ampak se varno počutimo takrat, ko smo s svojim življenjem zadovoljni. Pri zagotavljanju zadovoljstva v svobodni in pravični družbi sta nujno potrebni solidarnost in subsidiarnost. Solidarnost nam omogoča varnost takrat, ko si sami ne moremo pomagati. Subsidiarnost pa nam omogoča varnost pred nepotrebnimi posegi države v naša življenja. Solidarnost je mehanizem, ki varuje najšibkejše v naši družbi.
Solidarnost je nujno dopolnilo samoodgovornosti. Tudi tisti, ki kljub vsem naporom ne morejo skrbeti zase, imajo pravico do socialne varnosti in do dostojnega življenja, v katerem odločitve sprejemajo sami. Socialna varnost je solidarna naloga družbe, ki jo morajo reševati tako državljani kot država. Človečnost neke družbe se kaže kot solidarnost v družini, soseski in družbi sami. Civilna družba in prostovoljstvo imata neprecenljivo vrednost, ki jo spoštujemo.
Naše merilo je človek, ki je odgovoren sam zase. Vsak je namreč odgovoren zase in za svojo družino. Zaradi svojega razuma lahko sam odloča in sam razvije svoje sposobnosti, zato popolnoma zavračamo idejo, da bi namesto nas samih o nas odločal kdo drug ali da se komu odvzame pravica do odločanja.
Subsidiarnost je v naših očeh poglavitno načelo reda družbe, ki se ga gradi od spodaj navzgor. Kar lahko državljani rešijo sami v okviru družine ali prostovoljnega sodelovanja bolje ali enako dobro kot višje instance, naj ostane v pristojnosti državljanov. Država in občine naj prevzamejo reševanje težav le takrat, kadar jih posameznik ali manjše skupnosti niso sposobni rešiti sami. Načelo subsidiarnosti velja tudi za manjše ali večje skupnosti ter za svobodna združenja in državne institucije. Subsidiarnost zahteva, da večje skupnosti, tudi na državni ravni, začnejo ukrepati, kadar družbenopolitične okoliščine presegajo zmožnosti posameznika ali manjših skupnosti. Menimo, da bi moral posameznik od skupnosti pričakovati samo tisto, česar res ne more sam dobro opraviti.