Mlada Slovenija je mladinska organizacija, ki na temeljih vrednot krščanske demokracije spodbuja in pripravlja mlade za dejavno soustvarjanje družbe ter zagovarja interese mladih. Verjamemo v mladost, ustvarjalnost, srčnost, pokončnost in prihodnost.

Mladi smo polni energije, svežih idej in drznih načrtov, in tak je tudi naš način delovanja. Pogumno stopamo iz ustaljenih okvirjev, ne bojimo se iti iz svoje cone udobja. Nova in neznana področja delovanja so nam v izziv. Smo samosvoji in vztrajni.

Verjamemo, da ustvarjalnost poganja družbo in tudi našo organizacijo. Brez ustvarjalnosti ni podjetništva, ni uspešne politike, ni kulture in znanosti, ni družine in ni napredka. Pri vsakem mladem človeku spodbujamo njegove talente in mu ponujamo priložnosti, da jih razvija in uporablja. Mladi smo nosilci ustvarjalnosti!

Vse delamo s srcem. Kar počnemo, nam veliko pomeni. Na temelju naših vrednot se z mislijo na slovensko in evropsko identiteto iskreno trudimo za boljšo prihodnost vseh. Delamo za skupne cilje, prostovoljno in z veliko vnemo, saj v naše ideje verjamemo. Mladi krščanski demokrati smo srčni ljudje.

Stojimo trdno za svojimi prepričanji in se ne obračamo po vetru. Povemo, kar je prav, ne, kar je všečno. Vemo, kdo smo, zato se ne bojimo dialoga. Zagovarjamo družbo, v kateri lahko vsak brez strahu izraža svoja stališča. Upamo si biti to, kar smo.

S pogledom naprej se zavzemamo za okolje, ki bo vsakemu posamezniku omogočalo rast. To je temelj uspešne družbe prihodnosti. Ne zanima nas samo ta konec tedna, temveč se zavedamo tudi svoje odgovornosti do prihodnjih generacij. Kar dobrega naredimo danes, bo ustvarjalo lepši jutri.

1. člen

(1) Mlada Slovenija (v nadaljevanju organizacija) je avtonomna mladinska organizacija, ustanovljena z namenom povezovanja mladih krščanskih demokratov, spodbujanja in priprave mladih za dejavno soustvarjanje družbe ter zagovarjanja interesov mladih.

(2) V družbi sodelujemo z oblikovanjem stališč, dajanjem pobud, predlaganjem kandidatov ter spremljanjem dela nosilcev javnih funkcij. Mlade skladno s tem pripravljamo za javno delovanje.

(3) V oblikovanju mnenj, programa, politik in odločitev smo avtonomni.

2. člen

(1) Ime organizacije je Mlada Slovenija, skrajšano ime je MSi.

(2) Sedež organizacije je v Ljubljani. Organizacija deluje na območju Republike Slovenije, med Slovenci v zamejstvu in po svetu ter sodeluje s sorodnimi in drugimi organizacijami v Sloveniji, Evropi in po svetu.

(3) Znak organizacije je sestavljen iz stiliziranega skrajšanega imena organizacije skupaj s stilizirano zvezdo rumene barve. Sestavna dela znaka sta tudi polno ime organizacije in napis »podmladek NSi«. Znak se uporablja samostojno, kot žig ali na zastavi.

3. člen

(1) Organizacija je podmladek Nove Slovenije in deluje skladno z njenim statutom. Člani Nove Slovenije do dopolnjenega 32. leta ob včlanitvi avtomatično postanejo tudi člani Mlade Slovenije.

(2) Člani Mlade Slovenije so lahko tudi nečlani Nove Slovenije, ne smejo pa biti člani ostalih političnih strank.

(3) Člani Mlade Slovenije, ki niso člani Nove Slovenije, imajo enake pravice in dolžnosti, kot člani, ki so člani Nove Slovenije, razen pravice kandidirati v organe organizacije.

4. člen

(1) Član organizacije lahko postane vsak državljan Republike Slovenije med 15. in 32. letom starosti, ki sprejema statut in program organizacije, statut in program Nove Slovenije ter ga na podlagi podpisane pristopnice sprejme glavno tajništvo organizacije.

(2) Generalni sekretar lahko zadrži včlanitev v organizacijo, če smatra, da bi bila ta neskladna s tem statutom. O zavrnitvi včlanitve na prvi stopnji odloča Izvršilni odbor v roku tridesetih dni. Če Izvršilni odbor v tem času ne sprejme sklep o zavrnitvi, se zadevana oseba včlani. Na sklep o zavrnitvi lahko zadevana oseba v petnajstih dneh vloži pritožbo na Razsodišče organizacije, ki o tem odloči dokončno. Sklep o zavrnitvi velja dve leti.

5. člen

(1) Članstvo v organizaciji preneha z izstopom, z izključitvijo, s smrtjo ali z doseženo mejno starostjo.

(2) Članstvo preneha tudi če oseba postane član druge politične stranke, njenega podmladka, njenih organov ali delovnih teles oz. če oseba na katerihkoli volitvah kandidira pri drugi politični stranki ali listi kandidatov. Ugotovitveni sklep o prenehanju članstva sprejme Razsodišče organizacije.

(3) Član hkrati ne more biti član druge organizacije, katere delovanje in program sta v nasprotju s statutom ali programom organizacije. V dvomu, ali obstaja zadržek za članstvo, odloči Razsodišče organizacije. Ta odločitev je dokončna.

(4) Član je lahko izključen:

– če bistveno krši statut organizacije,

– če deluje v nasprotju s programom organizacije,

– če bistveno krši statut Nove Slovenije,

– če deluje v nasprotju s programom Nove Slovenije,

– če škoduje ugledu Mlade Slovenije in Nove Slovenije,

– če je bil obsojen za kazniva dejanja, zaradi katerih je moralno neprimeren za članstvo v organizaciji.

(5) Izključitev člana lahko predlaga vsak član organizacije ali izvršilni odbor. O izključitvi člana na prvi stopnji odloča Razsodišče. Na sklep Razsodišča lahko zadevana oseba ali predlagatelj v petnajstih dneh vloži pritožbo na Svet organizacije, ki o tem odloča na drugi stopnji. Zoper to odločitev lahko zadevana oseba, v kolikor je tudi član Nove Slovenije, v petnajstih dneh vloži pritožbo na Razsodišče Nove Slovenije, ki o tem odloča dokončno.

(6) Članstvo izjemoma ne preneha z doseženo starostjo, če je član izvoljen v organe podmladka in njegov mandat še ni zaključen. V tem primeru se članstvo v organizaciji podaljša do zaključka mandata, član pa nima pravice ponovno kandidirati.

6. člen

(1) Član ima predvsem naslednje pravice:

– da sodeluje v dejavnostih organizacije na vseh ravneh,

– da sooblikuje in se zavzema za uresničevanje programa in politik organizacije,

– da sooblikuje in se zavzema za uresničevanje stališč organizacije do aktualnih vprašanj,

– da podaje pobude, predloge, vprašanja, mnenja in kritike ter prejme odgovor na njih,

– da voli in je voljen v organe podmladka.

(2) Člani imajo pravico kandidirati v organe na državni ravni praviloma šest mesecev po včlanitvi.

(3) Člani imajo pravico opravljati funkcijo delegata na kongresu praviloma tri mesece po včlanitvi.

(4) O morebitnih odstopanjih od pogojev iz 2. in 3. odstavka tega člena odloča Izvršilni odbor organizacije.

(5) Član, ki dalj časa začasno biva izven območja svojega stalnega prebivališča, lahko v tem času izvršuje svoje članske pravice in dolžnosti v lokalni enoti, kjer ima svoje začasno prebivališče. O tem mora obvestiti Glavno tajništvo.

7. člen

(1) Član ima predvsem naslednje dolžnosti:

– da sodeluje v dejavnostih organizacije na vseh ravneh,

– da izpolnjuje zaupane mu naloge vestno in po svojih najboljših močeh,

– da se vzdržijo dejanj, ki bi imela škodljive posledice za ugled in delovanje organizacije,

– da vzdržujejo dobre medosebne odnose in zagotavljajo enotnost organizacije,

– da spoštujejo pravila demokratičnega sožitja.

8. člen

(1) Organi na državni ravni so:

– kongres

– Svet

– predsednik,

– Izvršilni odbor

– Nadzorni odbor

– Razsodišče

(2) Organi na lokalni ravni so:

– regijska konferenca

– regijski odbor

– lokalna konferenca

– lokalni odbor

(3) Znotraj organizacije deluje tudi glavno tajništvo ter delovna telesa, ki imajo posvetovalno, predlagalno ali strokovno vlogo v razmerju do organov organizacije.

9. člen

(1) Kongres je najvišji organ organizacije. Redno zaseda vsako leto, pri čemer je vsako drugo leto volilni. Kongres skliče Svet na predlog izvršilnega odbora.

(2) Kongres sestavljajo:

– delegati regijskih in lokalnih odborov,

– predsednik organizacije, podpredsednika in generalni sekretar ter

– člani Izvršilnega odbora.

(3) Število delegatov regijskih in lokalnih odborov ter njihovo imenovanje ureja pravilnik, ki ga sprejme Izvršilni odbor, glede na število članstva, njihov delež pa more predstavljati vsaj dve tretjini vseh delegatov.

(4) Kongres je sklepčen, če je navzoča večina vseh predstavnikov na kongresu. Sklic kongresa z gradivi je treba udeležencem poslati s predlogom dnevnega reda vsaj deset dni pred kongresom.

(5) Kongres deluje skladno s poslovnikom, ki ga pripravi Izvršilni odbor in posreduje v sprejem kongresu. Delo kongresa vodi predsedstvo kongresa, ki ga na predlog Izvršilnega odbora na začetku kongresa izmed sebe izvolijo delegati na kongresu.

(6) Zaradi upravičenih razlogov je dovoljeno kongres izpeljati tudi na daljavo s pomočjo tehnoloških rešitev.

10. člen

(1) Pristojnosti kongresa so predvsem:

– sprejem poslovnika kongresa,

– izvolitev predsedstva kongresa,

– sprejem statuta organizacije ter njegovih sprememb in dopolnitev,

– sprejem programa organizacije ter njegovih sprememb in dopolnitev,

– sprejem drugih programskih in vsebinskih dokumentov, usmeritev in resolucij,

– obravnavanje in ocena dela organizacije in njenih organov za obdobje med dvema kongresoma,

– izvolitev in razrešitev naslednjih organov podmladka:

– predsednika organizacije,

– dveh podpredsednikov

– deset članov Izvršilnega odbora,

– tri člane Nadzornega odbora

– tri člane Razsodišča

– imenovanje častnih članov organizacije,

– podeljevanje priznanj in odličij organizacije,

– odločanje o združitvi, razdružitvi ali prenehanju podmladka.

11. člen

(1) Kandidiranje in postopek volitev v organe stranke, ki jih voli kongres, se izvede po pravilniku, ki ga sprejme Svet organizacije. Kandidacijski postopek vodi glavno tajništvo.

(2) Volitve v organe organizacije se izvedejo s tajnim glasovanjem. Volitve vodi volilna komisija, ki jo na predlog Izvršilnega odbora izvolijo delegati izmed sebe. Volilna komisija ima predsednika in šest članov, ki ne smejo biti kandidati za organe podmladka, ki se volijo na kongresu.

(3) Mandat vseh na kongresu izvoljenih organov traja dve leti oz. do naslednjega volilnega kongresa. Ob izvolitvi novih organov prenehajo funkcije vsem organom, ki so bili izvoljeni na predhodnem kongresu.

(4) Svet organizacije lahko na svojo pobudo, zahtevo izvršilnega odbora ali večine regijskih odborov spremeni redni nevolilni letni kongres v volilni kongres.

12. člen

(1) Svet je najvišji organ organizacije med dvema kongresoma. Zaseda po potrebi, vendar najmanj trikrat letno. Seje Sveta sklicuje predsednik Sveta, prvo sejo Sveta pa skliče predsednik organizacije.

(2) Svet sestavljajo:

– predsednik Sveta, ki ga izmed sebe izvolijo predstavniki regij, in

– po dva predstavnika vsake regije.

(3) Predstavnika regije sta praviloma predsednik regije in član regijskega odbora, morata pa obvezno biti člana regije, ki jo predstavljata. Izvoljeni namestniki predsednika Sveta se štejejo v število predstavnikov regije iz katere prihajajo. Na seji so lahko prisotni tudi člani Izvršilnega odbora, Nadzornega odbora in Razsodišča, vendar nimajo glasovalne pravice, če niso predstavniki regije.

(4) Svet je sklepčen, če je na seji zastopana večina regijskih odborov. Sklic Sveta z gradivi je treba udeležencem poslati s predlogom dnevnega reda vsaj sedem dni pred sejo Sveta. Sklic prve seje po volilnem kongresu mora biti izveden v tridesetih dneh.

(5) Svet deluje skladno s poslovnikom, ki ga sprejme z dvema tretjinama glasov. Pri vodenju Sveta predsedniku Sveta pomagata namestnika, ki jih na predlog predsednika Sveta potrdi Svet. Namestnika predsednika Sveta ne smeta prihajati iz iste regije, prav tako ne smeta prihajati iz iste regije kot predsednik Sveta. Predsednik Sveta lahko v nujnih primerih skliče korespondenčno sejo.

13. člen

(1) Pristojnosti Sveta so predvsem:

– predstavniški organ članov in članic med dvema kongresoma,

– sklic rednega volilnega ali nevolilnega kongresa,

– sprememba rednega nevolilnega kongresa v volilni kongres,

– sprejem poslovnika Sveta,

– izvolitev predsednika Sveta,

– potrditev namestnikov predsednika Sveta,

– sprejem pravilnikov o kandidiranju in volitve v organe, o delu razsodišča, o priznanjih in odličjih ter drugih pravilnikov,

– na predlog Izvršilnega odbora sprejme določila o mejah in imenih regij,

– ustanavlja, preoblikuje in razpušča delovna telesa in imenuje ter razrešuje njihove člane, skladno s pristojnostmi sveta,

– predlaganje in sooblikovanje usmeritev organizacije med dvema kongresoma,

– predlaganje in sooblikovanje programskih in statutarnih dokumentov,

– spremljanje uresničevanja programskih in statutarnih dokumentov,

– spremljanje dela predsednika, podpredsednikov, generalnega sekretarja in izvršilnega odbora,

– podajanje mnenja na zahtevo izvršilnega odbora,

– odločanje o sklepanju sporazumov z drugimi organizacijami

– odločanje o vključevanju v mednarodne povezave,

– odločanje o pritožbah zoper odločitve Razsodišča na 2. stopnji,

– sprejemanje obveznih razlag statuta, ki jih predlaga Razsodišče.

(2) Svet je za svoje delo odgovoren kongresu.

14. člen

(1) Izvršilni odbor je glavni izvršilni organ organizacije. Zaseda po potrebi, vendar najmanj enkrat na dva meseca. Sejo Izvršilnega odbora skliče predsednik organizacije.

(2) Izvršilni odbor sestavljajo:

– predsednik organizacije, ki ga izvoli kongres,

– dva podpredsednika organizacije, ki ju izvoli kongres,

– generalni sekretar, ki ga imenuje predsednik, in

– deset članov izvršilnega odbora, ki jih izvoli kongres.

(3) Predsednik organizacije je hkrati tudi predsednik Izvršilnega odbora. Podpredsednika organizacije sta hkrati podpredsednika Izvršilnega odbora. Generalni sekretar organizacije je hkrati generalni sekretar Izvršilnega odbora. Na sejo je vabljen tudi predsednik sveta, vendar nima glasovalne pravice. Na sejo so glede na obravnavane teme povabljeni tudi vsi člani glavnega tajništva.

(4) Izvršilni odbor je sklepčen, če je na njem navzoča večina članov. Sklic Izvršilnega odbora je treba udeležencem poslati s predlogom dnevnega reda vsaj sedem dni pred sejo Izvršilnega odbora. Sklic prve seje po volilnem kongresu mora biti izveden v tridesetih dneh.

(5) Izvršilni odbor deluje skladno s poslovnikom, ki ga sprejme z dvema tretjinama glasov. Predsednik lahko glede na teme dnevnega reda na sejo povabi goste, ki pa nimajo glasovalne pravice. Predsednik organizacije lahko v nujnih primerih skliče korespondenčno sejo.

15. člen

(1) Pristojnosti Izvršilnega odbora so predvsem:

– izvajanje politike organizacije, sklepov kongresa in Sveta organizacije,

– načrtovanje, izvajanje in evalvacija dejavnosti organizacije,

– obravnavanje aktualnega dogajanja doma in po svetu ter oblikovanje stališč,

– na predlog generalnega sekretarja s soglasjem predsednika imenuje člane glavnega tajništva,

– imenuje in razrešuje predstavnike organizacije v organih Nove Slovenije in drugih organizacijah,

– potrjevanje sodelovanje organizacije z drugimi organizacijam, v projektih ali koalicijah,

– potrjevanje kandidatur za funkcije v organizacijah, kjer organizacija nastopa kot predlagatelj,

– ustanavlja, preoblikuje in razpušča delovna telesa in imenuje ter razrešuje njihove člane, skladno s pristojnostmi izvršilnega odbora,

– na predlog generalnega sekretarja sprejema finančni načrt in finančno poročilo organizacije,

– sprejem pravilnikov o delovanju regionalne in lokalne ravni organizacije, o delovanju glavnega tajništva, o finančnem in materialnemu poslovanju organizacije ter druge pravilnike za področja za katera je pristojen,

– Svetu predlaga spremembo določil o mejah in imenih regij,

– odloča o ustanovitvi lokalnih odborov,

– obravnava pobude Sveta in regijskih odborov, glede njih zavzema stališča in podaja odgovor,

– predlaga regijskemu odboru sklic regijske konference ali jo v nujnih primerih skliče sam,

–  Svetu predlaga sklic kongresa, ki ga mora ta sklicati v roku dveh mesecev, v nasprotnem primeru lahko Izvršilni odbor sam skliče kongres in tudi odloča o spremembi nevolilnega kongresa v volilnega,

– na predlog predsednika določa področja dela za člane Izvršilnega odbora.

(2) Izvršilni odbor je za svoje delo odgovoren kongresu.

16. člen

(1) Za razdelitev nalog in določanje področij dela za člane Izvršilnega odbora je odgovoren predsednik organizacije.

(2) Predsednik organizacije lahko področja dela razdeli v skladu s svojo voljo ali pa uporabi način iz 3. odstavka tega člena.

(3) Predlagana razdelitev dela je sestavljena iz šestih področij dela. Za vsako področje sta imenovana po dva predstavnika, eden v vlogi poročevalca za področje in eden v vlogi namestnika poročevalca. Vsak član Izvršilnega odbora, z izjemo generalnega sekretarja in predsednika, opravlja eno izmed teh funkcij na enem izmed področij. Podpredsednika sta obvezno v vlogi poročevalca na posameznem področju. Predlagana področja se lahko združujejo, delijo ali zamenjajo. Predlagana področja dela so: odziv na aktualne zadeve, izobraževanje in usposabljanj, mednarodno sodelovanje, sodelovanje v mladinskem sektorju, razvoj organizacije na regionalnem in lokalnem nivoju ter mladinske politike.

(4) Za predlaganje funkcije poročevalca na področju mora pred potrditvijo na Izvršilnem odboru predsednik pridobiti ustno soglasje člana Izvršilnega odbora, ki ga predlaga za poročevalca.

17. člen

(1) Predsednik organizacije predstavlja in zastopa organizacijo ter vodi Izvršilni odbor. V odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika po njegovem pooblastilu eden od podpredsednikov.

(2) Pristojnosti predsednika so:

– predstavlja in zastopa organizacijo ter vodi njeno delo,

– imenuje in razreši generalnega sekretarja organizacije,

– daje soglasje k predlogu generalnega sekretarja za imenovanje članov glavnega tajništva,

– sklicuje in vodi seje Izvršilnega odbora ter podpisuje akte, ki jih sprejema Izvršilni odbor,

– sklicuje in vodi posvete organizacije,

– sprejema odločitve med dvema sejama izvršilnega odbora,

– opravlja druge naloge po pooblastilu Kongresa, Sveta ali Izvršilnega odbora.

(3) Predsednik je za svoje delo odgovoren Kongresu.

18. člen

(1) Za koordinacijo in izvajanje strategije organizacije je predsedniku v pomoč vodstvo organizacije, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednika in generalni sekretar.

(2) Za posamična strokovna vprašanja lahko predsednik ustanavlja, preoblikuje in razpušča delovna telesa in imenuje ter razrešuje njihove člane.

(3) Predsednik lahko na predlog Izvršilnega odbora, Sveta ali na svojo lastno pobudo skliče posvet podmladka in nanj povabi udeležence glede na predlagane vsebine.

19. člen

(1) Organizacija ima dva podpredsednika. Podpredsednika pomagata predsedniku pri vodenju organizacije, ga v odsotnosti ali zadržanosti nadomeščata po njegovem pooblastilu in mu svetujeta.

(2) Vsak od podpredsednikov je zadolžen za področje dela, ki mu ga na predlog predsednika določi Izvršilni odbor.

(3) Vlogo prvega podpredsednika opravlja tisti podpredsednik, ki je na volitvah prejel največje število glasov. Drugi podpredsednik opravlja vlogo drugega podpredsednika. V primeru nejasnosti o nadomeščanju predsednika ga nadomešča prvi podpredsednik.

(4) Podpredsednika sta za svoje delo odgovorna Kongresu.

20. člen

(1) Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje finančno in materialno poslovanje organizacije. Zaseda po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Seje nadzornega odbora skliče predsednik nadzornega odbora.

(2) Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli kongres.

(3) Sklic konstitutivne seje po volilnem kongresu mora biti izveden v tridesetih dneh. Konstitutivno sejo skliče predsednik organizacije.

(4) Delo nadzornega odbora ureja poslovnik nadzornega odbora, ki ga sprejme nadzorni odbor. Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora na konstitutivni seji.

(5) Za opravljanje funkcije člana nadzornega odbora je zaželeno poznavanje področja.

21. člen

(1) Pristojnosti Nadzornega odbora so predvsem:

– spremljati in nadzorovati finančno in materialno poslovanje organizacije,

– vpogled v knjigovodske listine, zapisnike, evidence in transakcijski račun organizacije,

– opozarjanje na nepravilnosti in zahteva po odpravi le teh,

– v primeru ugotovljenih nepravilnosti dajanje priporočil in predlogov za nadaljnje poslovanje organizacije.

(2) Nadzorni svet je za svoje delo odgovoren kongresu.

22. člen

(1) Razsodišče odloča o spornih vprašanjih skladno s svojimi pristojnostmi. Zaseda zgolj po izraženi potrebi. Sejo Razsodišča skliče predsednik Sveta.

(2) Razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih izvoli kongres.

(3)  Sklic seje se izvede v primeru, da pride do izražene potrebe. V primeru, da je predsednik Sveta oseba v postopku, zaradi katerega se seja sklicuje, sejo Razsodišča skliče predsednik organizacije. Če v mandatu ne pride do izražene potrebe, se razsodišče ne skliče.

(4) Delo razsodišča, kršitve, postopke in ukrepe ureja pravilnik, ki ga sprejem Svet organizacije. Člani razsodišča izmed sebe izvolijo predsednika razsodišča na prvi seji.

(5) Za opravljanje funkcije člana razsodišča je zaželeno poznavanje področja.

23. člen

(1) Pristojnosti razsodišča so predvsem:

– odločanje o sporih v zvezi s članstvom v organizaciji,

– odločanje o izrekanju ukrepov proti članom organizacije, ki kršijo statut, program ali druga pravila organizacije,

– odloča o sporih glede pristojnosti organov,

– odloča o drugih sporih, za reševanje katerih po tem statutu ni pristojen kak drug organ.

(2) Razsodišče je za svoje delo odgovorno kongresu.

24. člen

(1) Regijska konferenca je najvišji organ organizacije na regionalni ravni, ki ga sestavljajo vsi člani na območju regije. Regijska konferenca redno zaseda vsako leto, pri čemer je vsako drugo leto volilna. Regijsko konferenco skliče regijski odbor in o tem obvezno obvesti glavno tajništvo.

(2) Po preoblikovanju regij prvo regijsko konferenco v preoblikovanih regijah skliče izvršilni odbor.

(3) Regijska konferenca na začetku zasedanja sprejme poslovnik regijske konference in veljavno odloča, če so člani pravilno vabljeni in je prisotnih najmanj 20% članstva, oziroma pol ure po začetku najmanj 10% članstva ali najmanj pet članov. Člani so pravilno vabljeni, če se jim pošlje vabilo vsaj sedem dni pred zborom članstva.

(4) Izredno regijsko konferenco skliče izvršilni odbor na lastno pobudo ali zahtevo najmanj 20% članov organizacije v regiji. Izvršilni odbor je dolžan sklicati volilno regijsko konferenco, če regijski odbor v preteklem letu ni sklical regijske konference.

25. člen

(1) Pristojnosti regijske konference so predvsem:

– obravnava poročilo regijskega odbora za preteklo obdobje,

– izvolitev in razrešitev naslednjih članov regijskega odbora:

– predsednik regijskega odbora,

– dva namestnika predsednika regijskega odbora,

– do 7 članov regijskega odbora.

– obravnava načrta za prihodnje obdobje.

26. člen

(1) Volitve v regijski odbor so javne, tajne pa v primeru, če tako zahtevo podpre vsaj 10% udeležencev regijske konference. Volitve izvede volilna komisija, ki ima predsednika in dva člana, ki jih izvolijo prisotni člani izmed sebe. Člani volilne komisije ne morejo biti kandidati na volitvah.

(2) Mandat članov regijskega odbora traja dve leti oziroma do naslednje volilne regijske konference.

(3) O številu članov regijskega odbora odloča regijska konferenca. Število članov regijskega odbora vključno s predsednikom regijskega odbora in njegovima namestnikoma je lahko med tri in deset.

27. člen

(1) Regijski odbor je izvršilni organ organizacije na regionalni ravni. Zaseda po potrebi, vendar najmanj trikrat letno. Sejo regijskega odbora skliče predsednik regijskega odbora.

(2) Člani regijskega odbora so:

– predsednik regijskega odbora, ki ga izvoli regijska konferenca,

– dva namestnika predsednika regijskega odbora, ki ju izvoli regijska konferenca,

– do 7 članov regijskega odbora, ki jih izvoli regijska konferenca.

(3) Na sejo so vabljeni tudi predsedniki lokalnih odborov iz območja. Na sejo so vabljeni tudi člani, ki imajo stalno prebivališče na območju regije ter opravljajo eno od naslednjih funkcij: predsednik organizacije, podpredsednik organizacije, predsednik sveta organizacije, generalni sekretar organizacije, član izvršilnega odbora organizacije, župan, poslanec Državnega zbora, poslanec Evropskega parlamenta, minister ali državni sekretar.

(4) Regijski odbor je sklepčen, če je na njem navzoča večina članov. Sklic regijskega odbora je treba udeležencem poslati s predlogom dnevnega reda vsaj sedem dni pred sejo regijskega odbora. Sklic prve seje po volilni regijski konferenci mora biti izveden v tridesetih dneh.

(5) Regijski odbor deluje skladno s poslovnikom, ki ga sprejme z dvema tretjinama glasov. Predsednik regijskega odbora lahko glede na teme dnevnega reda na sejo povabi goste, ki pa nimajo glasovalne pravice. Predsednik regijskega odbora lahko v nujnih primerih skliče korespondenčno sejo.

(7) Za izvrševanje sklepov regijskega odbora je odgovoren predsednik regijskega odbora, ki predstavlja in zastopa regijski odbor ter vodi njegovo delo.

28. člen

(1) Pristojnosti regijskega odbora so predvsem:

– sprejem in izvajanje načrta dela regijskega odbora,

– načrtovanje, izvajanje in evalvacija aktivnosti na območju delovanja,

– obravnavanje aktualnega dogajanja na območju delovanja,

– predstavljanje organizacije v javnosti na območju delovanja,

– izvajanje sklepov regijske konference,

– skrb za reden pretok informacij do članstva,

– izvolitev delegatov za kongres organizacije,

– imenovanje predstavnikov v Svet organizacije, v organe Nove Slovenije na regionalni ravni in druge organizacije na regionalni ravni,

– poročanje o aktivnostih, sklepih in stališčih regijski konferenci, Svetu organizacije in glavnemu tajništvu,

(2) Predsednik regijskega odbora je dolžan glavnemu tajništvu sprotno poročati o sejah in aktivnostih regijskega odbora.

(3) Financiranje aktivnosti regijskih odborov je urejeno skladno s pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju. O višini sredstev odloča Izvršilni odbor organizacije.

(4) Število delegatov regije na kongresu določa pravilnik o imenovanju delegatov za kongres, ki ga sprejem izvršilni odbor.

(5) Regijski odbor je za svoje delo odgovoren regijski konferenci.

29. člen

(1) Lokalna konferenca je organ organizacije na lokalni ravni, ki ga sestavljajo vsi člani ene ali največ petih sosednjih občin. Lokalna konferenca redno zaseda vsako leto, pri čemer je vsako drugo leto volilna. Lokalno konferenco skliče lokalni odbor in o tem obvezno obvesti glavno tajništvo.

(2) V primeru, da lokalni odbor na območju še ne obstaja, lahko člani iz območja ustanovijo iniciativni odbor in z dovoljenjem izvršilnega odbora skličejo lokalno konferenco. Pogoje za sklic lokalne konference in ustanovitev lokalnega odbora določa pravilnik o delovanju regionalne in lokalne ravni, ki ga sprejeme izvršilni odbor.

(3) Lokalna konferenca na začetku zasedanja sprejme poslovnik lokalne konference in veljavno odloča, če so člani pravilno vabljeni in je prisotnih najmanj 20% članstva, oziroma pol ure po začetku najmanj 10% članstva ali najmanj pet članov. Člani so pravilno vabljeni, če se jim pošlje vabilo vsaj sedem dni pred lokalno konferenco.

(4) V primeru neaktivnosti lokalnega odbora ta preneha delovati. Pogoje za delovanje in prenehanje lokalnih odborov določa pravilnik o delovanju regionalne in lokalne ravni, ki ga sprejeme izvršilni odbor.

30. člen

(1) Pristojnosti lokalne konference so predvsem:

– obravnava poročilo lokalnega odbora za preteklo obdobje,

– izvolitev in razrešitev naslednjih članov regijskega odbora:

– predsednik lokalnega odbora,

– namestnika predsednika lokalnega odbora,

– do 2 člana regijskega odbora.

– obravnava načrta za prihodnje obdobje.

31. člen

(1) Volitve v lokalni odbor so javne, tajne pa v primeru, če tako zahtevo podpre vsaj 10% udeležencev lokalne konference. Volitve izvede volilna komisija, ki ima predsednika in dva člana, ki jih izvolijo prisotni člani izmed sebe. Člani volilne komisije ne morejo biti kandidati na volitvah.

(2) Mandat članov lokalnega odbora traja dve leti oziroma do naslednje volilne lokalne konference.

(3) O številu članov lokalnega odbora odloča lokalna konferenca. Število članov lokalnega odbora vključno s predsednikom lokalnega odbora in njegovima namestnikoma je lahko med tri in pet.

32. člen

(1) Lokalni odbor je izvršilni organ organizacije na lokalni ravni. Zaseda po potrebi, vendar najmanj trikrat letno. Sejo lokalnega odbora skliče predsednik lokalnega odbora.

(2) Člani lokalnega odbora so:

– predsednik lokalnega odbora, ki ga izvoli lokalna konferenca,

– dva namestnika predsednika lokalnega odbora, ki ju izvoli lokalna konferenca,

– do 2 člana lokalnega odbora, ki ju izvoli lokalna konferenca.

(3) Na sejo so vabljeni tudi člani, ki imajo stalno prebivališče na območju lokalnega odbora ter opravljajo eno od naslednjih funkcij: predsednik organizacije, podpredsednik organizacije, predsednik sveta organizacije, generalni sekretar organizacije, član izvršilnega odbora organizacije, župan, občinski svetnik ali poslanec Državnega zbora.

(4) Lokalni odbor je sklepčen, če je na njem navzoča večina članov. Sklic lokalnega odbora je treba udeležencem poslati s predlogom dnevnega reda vsaj sedem dni pred sejo lokalnega odbora. Sklic prve seje po volilni lokalni konferenci mora biti izveden v tridesetih dneh.

(5) Lokalni odbor deluje skladno s poslovnikom, ki ga sprejme z dvema tretjinama glasov. Predsednik lokalnega odbora lahko glede na teme dnevnega reda na sejo povabi goste, ki pa nimajo glasovalne pravice. Predsednik lokalnega odbora lahko v nujnih primerih skliče korespondenčno sejo.

(7) Za izvrševanje sklepov lokalnega odbora je odgovoren predsednik lokalnega odbora, ki predstavlja in zastopa lokalni odbor ter vodi njegovo delo.

33. člen

(1) Pristojnosti lokalnega odbora so predvsem:

– sprejem in izvajanje načrta dela lokalnega odbora,

– načrtovanje, izvajanje in evalvacija aktivnosti na območju delovanja,

– obravnavanje aktualnega dogajanja na območju delovanja,

– predstavljanje organizacije v javnosti na območju delovanja,

– izvajanje sklepov lokalne konference,

– skrb za reden pretok informacij do članstva,

– poročanje o aktivnostih, sklepih in stališčih lokalni konferenci, regijskemu odboru in glavnemu tajništvu,

(2) Predsednik lokalnega odbora je dolžan glavnemu tajništvu sprotno poročati o sejah in aktivnostih lokalnega odbora.

(3) Financiranje aktivnosti lokalnih odborov je urejeno skladno s pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju. O višini sredstev odloča regijski odbor, pod katerega sodi lokalni odbor.

(4) Lokalni odbor, ki dosega določeno število članov, ima pravico imenovati svoje delegate znotraj kvote delegatov regije, ki ji pripada, skladno s pravilnikom o imenovanju delegatov za kongres, ki ga sprejme izvršilni odbor.

(5) Lokalni odbor je za svoje delo odgovoren lokalni konferenci.

34. člen

(1) Lokalni odbor na območju ene občine je občinski odbor.

35. člen

(1) Strokovno, organizacijsko in administrativno delo za organizacijo na državni ravni opravlja glavno tajništvo organizacije. Glavno tajništvo nudi strokovno pomoč vsem organom  organizacije.

(2) Glavno tajništvo organizacije vodi generalni sekretar.

(3) Generalni sekretar s soglasjem predsednika organizacije izvršilnemu odboru predlaga najmanj dva in največ štiri sekretarje. Predlagana sestava glavnega tajništva je:

– generalni sekretar, ki vodi delo glavnega tajništva,

– mednarodni sekretar, ki skrbi za področje mednarodnega sodelovanja,

– lokalni sekretar, ki skrbi za področje regionalne in lokalne ravni organizacije,

– organizacijski sekretar, ki skrbi za organizacijske in administrativne zadeve,

– sekretar za odnose z javnostmi, ki skrbi za področje komunikacije in odnosov z javnostmi.

Po lastni presoji s soglasjem predsednika lahko generalni sekretar področja dela združi, razdruži, spremeni in dopolni. En sekretar mora obvezno pokrivati zgolj področje mednarodnega sodelovanja.

(4) Na funkcijo sekretarja je lahko imenovan tudi član izvršilnega odbora. Članstvo v izvršilnem odboru mu ne preneha.

(5) Na funkcijo generalnega sekretarja lahko imenovan tudi član izvršilnega odbora. Članstvo v izvršilnem odboru se mu za čas opravljanja funkcije zamrzne, nadomesti ga prvi naslednji na volilni listi za izvršilni odbor, ki svojo funkcijo opravlja dokler oseba, ki jo nadomešča, opravlja funkcijo generalnega sekretarja oz. najdlje do zaključka mandata.

(6) Področje dela in naloge sekretarjem deli generalni sekretar, ki je tudi odgovoren za njihovo izvršitev.

36. člen

(1) Generalni sekretar vodi delo glavnega tajništva.

(2) Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje predsednik organizacije.

(3) Pristojnosti generalnega sekretarja so predvsem:

– skrbi za usklajeno in koordinirano delovanje organizacije ter njenih organov skladno s statutom in programom,

– vodi glavno tajništvo in odloča o administrativnih, kadrovskih in drugih zadevah v okviru glavnega tajništva,

– skrbi za pravočasno pripravo gradiv, ki jih obravnavajo organi organizacije,

– odgovarja za organizacijo in delovanje organizacijske mreže organizacije,

– odgovarja za materialno in finančno poslovanje organizacije ter odloča o uporabi finančnih sredstev v okviru razpoložljivih sredstev in namenov, določenih s finančnim načrtom organizacije,

– opozarja organe organizacije na njihovo morebitno odstopanje od določil statuta ali programa organizacije in po potrebi o tem obvesti izvršilni odbor,

– s soglasjem predsednika organizacije izvršilnemu odboru predlaga najmanj dva in največ štiri sekretarje,

– odgovarja za vodenje registra članov organizacije,

– opravlja druge naloge po pooblastilu predsednika organizacije.

(4) Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku organizacije.

(5) Ob menjavi generalnega sekretarja se v roku petnajstih dni od nastopa menjave določi datum za primopredajo o kateri se vodi zapisnik.

37. člen

(1) Delovna telesa imajo lahko posvetovalno, predlagalno ali strokovno vlogo v razmerju do organa, ki jih je ustanovil.

(2) Delovna telesa so lahko stalna ali začasna.

(3) Ob ustanovitvi delovnega telesa je potrebno definirati njegovo ime, področje delovanja, naloge, ki so stalne ali začasne narave, morebitno časovno omejenost, poročevalca ter člane delovnega telesa.

38. člen

(1) Organizacija se financira iz javnih sredstev, prispevkov fizičnih oseb in dela sredstev, ki ji jih določi Izvršilni odbor Nova Slovenija.

(2) Pri financiranju organizacije se neposredno uporabljajo določbe zakona, ki ureja financiranje političnih strank.

(3) Finančno in materialno poslovanje mora potekati v skladu s pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju, ki ga sprejme izvršilni odbor, ter internimi pravili Nove Slovenije.

(4) Podpisnika finančne dokumentacije organizacije sta predsednik organizacije in generalni sekretar.

39. člen

(1) Organizacija podeljuje svojim zaslužnim članom in tudi ostalim za organizacijo zaslužnim osebam odličja, priznanja in častne funkcije.

(2) Vrsto, način in kriterij za podeljevanje odličij, priznanj in častnih funkcij določi s posebnim pravilnikom svet organizacije na predlog izvršilnega odbora.

(3) Odličja, priznanja in častne funkcije se članom in nečlanom podeljujejo na nevolilnih kongresih.

40. člen

(1) Organizacija izdaja redne in izredne publikacije, knjige, propagandno gradivo in podobno skladno s svojim programom.

41. člen

(1) Vsi organi organizacije na državni ali lokalni ravni odločajo z večino glasov navzočih članov organa, razen če statut določa drugače.

(2) Vsi organi organizacije, razen regijske in lokalne konference, odločajo veljavno, če je prisotnih več kot polovica članov organa.

(3) Glasovanja v vseh organih organizacije potekajo javno, tajno pa v primerih, ko to določa statut ali ko zahtevo člana organa podpre 20% navzočih članov organa.

42. člen

(1) Članu organa preneha funkcija v tem organu, če štirikrat v teku mandata oziroma dvakrat zaporedoma neopravičeno izostane s seje organa.

43. člen

(1) Med seboj so nezdružljive funkcije predsednika, podpredsednika, generalnega sekretarja, predsednika Sveta ter člana Izvršilnega odbora, Nadzornega odbora in Razsodišča.

44. člen

(1) Če član kateregakoli organa organizacije iz kateregakoli vzroka preneha opravljati svojo funkcijo pred koncem mandata organa, vstopi namesto njega prvi naslednji kandidat na volilni listi za omenjeni organ, ki je med neizvoljenimi dobil največ glasov. Če volilne liste ni, izvoli novega člana organa svet organizacije. Nadomestni član opravlja svojo funkcijo samo do konca mandata tega organa.

(2) To določilo ne velja za predsednika organizacije. V primeru prenehanja funkcije predsedniku organizacije, svet organizacije na podlagi predloga izvršilnega odbora imenuje vršilca dolžnosti predsednika organizacije do naslednjega kongresa in mu opredeli obseg pooblastil, pravic in dolžnosti. V tem primeru je naslednji kongres volilni za vse organe organizacije na državni ravni.

45. člen

(1) Pisno pobudo za spremembe in dopolnitve statuta lahko poda vsak član. Pobuda se pošlje glavnemu tajništvu, ki jo posreduje izvršilnemu odboru. Kongres odloča o predlogu sprememb in dopolnitev, ki jih je zbral in pripravil izvršilni odbor ter jih potrdil svet organizacije na podlagi predhodne najmanj enomesečne javne razprave. Na ta predlog sprememb in dopolnitev statuta lahko delegati na kongresu vložijo dodatne spremembe ali dopolnitve najkasneje tri dni pred kongresom.

(2) O spremembah in dopolnitvah posameznih členov statuta odloča kongres z dvotretjinsko večino navzočih na kongresu. Po sprejemu sprememb in dopolnitev se glasuje o celotnem dopolnjenem in spremenjenem predlogu statuta, ki se sprejme z dvotretjinsko večino navzočih na kongresu.

46. člen

(1) Moška spolna slovnična oblika, uporabljena za osebe v tem statutu, je uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.

47. člen

(1) Za primere, ki jih ne ureja ta statut se smiselno uporablja statut Nove Slovenije.

48. člen

(1) Pravilnike, poslovnike ter druge interne akte se uskladi z določbami tega statuta v šestih mesecih od sprejetja tega statuta.

49. člen

(1) Mandati že izvoljenih funkcionarjev nespremenjeno trajajo do naslednjega volilnega kongresa. Naslednji volilni kongres se izvede po določilih tega statuta.

50. člen

(1) Ta statut zamenja statut Mlade Slovenije, ki ga je sprejel ustanovni zbor podmladka dne 21. aprila 2001, spremenil 1. kongres Mlade Slovenije dne 8. decembra 2001, 2. kongres Mlade Slovenije dne 7. decembra 2002, 3. kongres Mlade Slovenije dne 15. novembra 2003, 5. kongres Mlade Slovenije dne 3. decembra 2005, 6. kongres Mlade Slovenije dne 2. decembra 2006, 7. kongres Mlade Slovenije dne 27. oktobra 2007 in 16. kongres Mlade Slovenije dne 12. marca 2016.

51. člen

(1) Ta statut začne veljati 1. januarja 2021, po tem ko ga, dne 7. novembra 2020, sprejme 20. kongres Mlade Slovenije. Spremembe in dopolnitve statuta je 20. aprila 2024 sprejel 24. kongres Mlade Slovenije.