Ali se je Ustavno sodišče postavilo nad Ustavo? To ni retorično vprašanje za med vrsticami. To je vprašanje, ki si ga danes zastavljamo mi mladi, ki bomo v tej državi živeli še desetletja, ko bo marsikatera današnja odločitev že zdavnaj pozabljena.
Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti dopustilo referendum o razvojnem zakonu. Ustavni sodnik, mag. Marko Starman, je bil edini, ki se s tem ni strinjal, in v odklonilnem ločenem mnenju zapisal: “Tudi če je referendum o zakonu kot celoti dopusten, njegova zavrnitev ne sme omogočiti obida ustavne prepovedi.” Še ustavni pravnik, Miro Cerar, opozarja: “Prepoved referenduma o davčnih vsebinah, pa v tej odločbi po moje ni dovolj natančno naslovljen, tako da se zastavlja kar nekaj vprašanj.”
Vprašanje, ki iz tega izhaja, ni majhno. Kdo dejansko odloča o meji ustave? Ustavodajalec, ki jo je zapisal, ali sodišče, ki jo od primera do primera razlaga po svoje?
Ustavno sodišče namreč v svoji odločitvi ne pojasni, kaj točno je “dovolj vsebin” s področja financ, kjer referendum ni dopusten, in kaj ni dovolj vsebin. To pomeni, da lahko Ustavno sodišče po lastni volji vsakokrat drugače odloči o ustavnosti referenduma omnibus zakona. Takšna praksa neizogibno ustvarja občutek dvojnih meril. Ko se je omnibus zakon sprejemal ob prevzemu oblasti Roberta Goloba, julija 2022, je Ustavno sodišče odločilo drugače. Tako imamo opravka s sklepom, ki namesto, da bi vprašanje enkrat za vselej razrešil, ustvarja novo pravno nepredvidljivost in zmedo.
Opažamo namreč, da si Ustavno sodišče v Sloveniji korak za korakom, jemlje pristojnosti, ki niso nujno del njegovega izvornega delovanja, s čimer si povečuje svoj vpliv. Meja ustave pa ne sme biti stvar trenutnega razpoloženja ali politične konjunkture. Mora biti jasna, vnaprej znana in enaka za vse, ne glede na to, katera vlada je trenutno na oblasti. To je sam temelj, na katerem stoji ali pade zaupanje v pravno državo.
Zato v Mladi Sloveniji predlagamo, da se ustavne sodnike v Državnem zboru voli z dvotretjinsko večino poslancev, da zagotovimo večjo strokovnost in neodvisnost ustavnih sodnikov, s tem pa tudi ustavno stabilnost. Le tako bomo zagotovili ločenost najvišjega organa sodne oblasti od drugih dveh vej oblasti, s tem pa zaščitili temelje pravne države.
Težnje po politizaciji in dvojnih merilih pa se žal ne ustavljajo le pri pravosodju, temveč pronicajo tudi v izobraževalni sistem. Pri nedavnem zbiranju podpisov smo bili priča temu, kako so sindikati po hodnikih in predavalnicah šol enostransko in zavajajoče zbirali podpise proti zakonu. Vse to se dogaja v istem prostoru, kjer je bila v času volitev vsakršna razprava med različnimi političnimi pogledi strogo prepovedana pod pretvezo nevtralnosti. Mladi si ne želimo dvojnih meril. Upamo, da bodo vodstva fakultet tokrat dosledno zaščitila avtonomijo akademskega prostora.
Ne glede na vse pa verjamemo v ljudi. Razvojni zakon ni politično preigravanje, je nižja obdavčitev hrane in energentov, davčna razbremenitev tistih, ki oddajajo stanovanja mladim družinam, in lažji pogoji za tiste, ki si s trudom in delom ustvarjajo lastno pot, samostojne podjetnike, samozaposlene, mlade, ki si želijo ostati doma in tam ustvariti družino. To ni miloščina. To je zaslužena priložnost.
Zato ne bomo tiho čakali, kako se bo zgodba iztekla. Danes tukaj:
- Pozivamo vodstva fakultet: zaščitite avtonomijo prostora za vse, ne le za tiste, ki kričijo glasneje.
- Pozivamo vse generacije slovenk in slovencev: preberite zakon, preverite dejstva, in šele nato se odločite. Mi smo se in verjamemo, da bo enako naredila večina Slovenk in Slovencev.
Comments are closed.