Razvojni zakon v trojčku podmladkov NSi, SLS in FOKUS podpiramo, saj prinaša nujne in stabilne rešitve za našo družbo. Hkrati pa želimo opozoriti na nesprejemljive prakse in dvoličnost, ki smo jim v teh dneh priča na naših fakultetah.
Želimo izpostaviti tri ključne točke:
1. Razvojni zakon prinaša nujne rešitve, ne političnega preigravanja.
Zakon je nujen za stabilizacijo razmer in reševanje nakopičenih težav, ki vplivajo tudi na prihodnost mladih.
Poglejmo dejstva:
- Znižanje DDV na hrano in energente neposredno pomaga našemu gospodarstvu in trgovcem na drobno, ki v primerjavi z evropskimi žal nazadujejo.
- Znižanje dohodnine za oddajanje nepremičnin neposredno rešuje stanovanjsko stisko mladih. Lastnike spodbuja, da stanovanja oddajo dolgoročno, mladim ali mladim družinam.
- Ugodnejša davčna obravnava normiranih samostojnih podjetnikov pomeni konec njihovega zatiranja. S tem ko jim zakon omogoča, da obdržijo večji delež svojega zaslužka, neposredno pomaga podjetnim družinam, ki jim vsak privarčevan evro pri davkih pomeni lažje preživetje.
- Znižanje minimalnih prispevkov razbremenjuje naše samozaposlene, kmete in popoldanske obrtnike, ki skrbijo za slovensko kulturno krajino in z lastnimi rokami preživljajo svoje družine.
- Na področju zdravstva pa zakon vzpostavlja sodelovanje državnega in zasebnega zdravstva z enim samim ciljem, da pacient, da človek, čim hitreje pride do zdravnika.
Namesto da bi sindikati te ukrepe podprli, raje izvajajo blokade in populizem na hrbtih tistih, ki težko živijo. Mladi potrebujemo delujoč sistem, ne pa talcev političnih igric sindikalnih central.
2. Fakultete so prostor znanja, ne pa sindikalne baze za zavajanje študentov.
Ostro obsojamo organizirano zbiranje podpisov proti zakonu, ki je v teh dneh potekalo po fakultetah. Študentom se je na hodnikih ponujalo enostranske informacije, sindikati pa so izkoriščali svojo pozicijo moči za širjenje neresnic in laži. Avtonomni prostor univerze se ne bi smel nikoli zlorabljati za nabiranje političnih točk katerekoli interesne skupine.
Da je stvar še hujša, univerze s pogodbami in – oprostite izrazu – ponižujočim hlapčevstvom sindikatom to celo omogočajo. Študentom se na hodnikih brezsramno laže, da bodo morali po novem vsi odpreti s.p., če se bodo želeli zaposliti, kar je popolna neresnica. Prejemamo pričevanja študentov, ki so doživljali hude pritiske s strani profesorjev, ki so podpise zbirali kar med predavanji. Ti študenti so upravičeno zaskrbljeni, saj je njihova ocena odvisna od tega profesorja! Ko pa jim zmanjka študentov, gredo pred šole in vrtce ter novačijo in nadlegujejo starše, ko ti utrujeni pridejo po svoje otroke.
3. Skrajna dvoličnost sindikatov in akademskih oblasti.
Najbolj nas bode v oči dvoličnost, ki meji na absurd. Ko je šlo za državnozborske volitve, smo poslušali stroga pravila o tem, kako so soočenja v šolskem prostoru prepovedana, saj naj bi domnevno »posegala v avtonomni prostor šole«. Takrat se je mladim onemogočilo, da bi slišali različna politična mnenja iz obeh polov. Ko pa gre za interese sindikatov, pa je ta ista avtonomija čudežno pozabljena. Tokrat je očitno popolnoma sprejemljivo, da se po predavalnicah in hodnikih fakultet izvaja politični aktivizem in enostranska propaganda. Sprašujem vas: ali avtonomija šolskega prostora velja samo takrat, ko to ustreza levičarskim sindikatom?
Verjamemo v pravično družbo in v mlade, ki razmišljajo s svojo glavo. Ne bomo dovolili, da se študente izkorišča kot orodje za sindikalni boj proti nujnim sistemskim spremembam.
Pozivamo vodstva fakultet, da nemudoma zaščitijo avtonomijo akademskega prostora in preprečijo tovrstni enostranski politični aktivizem na škodo študentov. Razvojni zakon pa mora iti naprej. Za stabilno prihodnost vseh nas.
Comments are closed.