Avtor: DAVID TOMAŽIN
Reči, da je zdravje pomembno, in dejansko biti zdrav, sta dve različni stvari. Prepad med tem, kaj bi lahko bilo in kaj dejansko je, obstaja. Zato se je smiselno kdaj posvetiti tudi tematiki vrednot, o kateri se tudi ta trenutek kar nekaj piše. K pisanju prispevka me je namreč spodbudil članek, ki se nanaša na izjavo podpredsednice SDM o tem, da »izobrazba in ustvarjanje družine nista več prioriteti«.[1]
Članek je jedrnat pri svojem povzemanju ključnih ugotovitev treh raziskav Mladina iz let 2000, 2010 in 2020, ki pa niso take, kot bi si morda mislili. Glede na raziskavo Mladina 2020 so za mlade dandanes najbolj pomembne (na lestvici od 1 do 5) naslednje stvari v njihovem življenju: 1) resnično prijateljstvo (4,59), 2) svoboda delovanja in mišljenja (4,56), 3) družinsko življenje (4,52). Tem nato sledijo: 4) red in stabilnost v družbi (4,33), 5) živeti v čistem in neokrnjenem okolju (4,31), 6) varovanje narave (4,18), 7) uspeh v šoli, poklicu (4,12) itd.[2]
Raziskava o kulturni participaciji mladih v Sloveniji in Evropi je pokazala podobno, a ne povsem enako: »Mladi v največji meri vrednotijo družino in zdravje, čemur sledijo prijatelji, prosti čas in šola/izobraževanje ter delo. Ustvarjalnost, kultura in umetnost se uvrščajo tik pod polovico lestvice, najnižje pa so vrednotene tekmovalnost, vojska in politika in vera.«[3]
Izkaže se, da današnji mladini še vedno največ pomenijo vrednote družine, svobode, skupnosti (prijateljstva) in zdravja. Očitno torej je, da mladi sicer družino cenijo visoko, a ne najvišje. Še slabše je z uspehom v šoli, poklicu – izobrazbo. Vsekakor drži, da to nista prioriteti današnje mladine. Prioriteta kot prednost se nanaša na prve stvari, najpomembnejše stvari (latinsko prior pomeni sprednji oz. prvi). Družina je tako šele na tretjem mestu, a to ne pomeni, da je mladina ne smatra kot pomembno – očitno je, da jo visoko ceni.
Tako pridemo do zaključka, da je izjava podpredsednice SDM glede na izsledke zgornjih raziskav neutemeljena, a to ni slaba novica, pač pa kvečjemu dobra! Mladi so očitno bolj zdravi ter imajo boljše prioritete (družina, zdravje) kot imamo morda občutek ob poslušanju medijev in pogovorih z drugimi mladimi.
Njene besede nikakor niso za v koš, pač pa je vredno o njih temeljito razmisliti. Ali nam je mladim resnično sploh še pomembno zdravje, če kadimo cigarete na dnevni ravni? Če posegamo po alkoholnem opoju, ki je v slovenski družbi v vsakem primeru preveč prisoten? Nam je res pomembna družina, če se stalno borimo za pravico do splava in evtanazije? Če prodajo telesa v zameno za pozornost ali denar (onlyfans ipd.) poveličujemo kot temeljno dejanje »svobode« posameznika?
Je morda možno, da je anketo izpolnjeval posameznik, ki se spopada s kognitivno disonanco? Ki kadi, a obkroži zdravje kot temeljno vrednoto? Ki obkroži družino za pomembno vrednoto, a se z očetom in materjo ne vidi po več mesecev?
Vrednota namreč še ni vrlina – nekaj imenovati za vredno, še ne pomeni, da to tudi smo. Reči, da je zdravje pomembno, in dejansko biti zdrav, sta dve različni zadevi. Statistično gledano torej mladi cenijo prijateljstvo, svobodo misli in dejanj ter družino, a koliko mladih je resnično sposobnih biti dober prijatelj, svobodno in avtonomno misliti in delovati ter koliko tvori v svoji družini produktiven in afirmativen del, ki družino dela boljšo, pa je druga zadeva. Tega raziskave Mladina niso izmerile, saj se tega izmeriti povsem objektivno ne da. Tako nam ostane le občutek in instinkt, ter abduktivno in induktivno sklepanje iz naših izkušenj na najboljši možen sklep.
Tudi sam bi na prvo žogo ocenil, da se v splošni družbi menjajo prioritete – morda je preuranjeno ocenjevati besede podpredsednice SDM glede na raziskavo narejeno v letu 2020 (in prej), saj smo sedaj leta 2023 in marsikaj je drugačnega kot leta 2020. Ko bi vsaj znanstveniki vrednote merili vsako leto …
Če so nam mladim prijateljstvo, svoboda in družina (ter zdravje) resnično najpomembnejše prioritete, potem bi morali delovati v smeri dosega teh vrednot in iz njih proaktivno delati vrline – jih utelešati. Jih ne zgolj pričakovati od drugih, pač pa prvo udejaniti mi sami. Truditi se za biti dober, stabilen in zaupanja vreden prijatelj. Stremeti po pozitivni svobodi (avtonomiji) in negativni svobodi (neodvisnosti). Tvoriti pozitiven, stabilen in konstruktiven del družine, in aktivno ustvarjati temelje za dobro delujočo družino – negovati staro, prekinjati destruktivne vzorce in postavljati nove, afirmativnejše in produktivnejše vzorce. Postajati močnejši, bolj zdrav in bolj nasmejan – zadovoljen v svojem telesu in občutiti moč nad samim seboj.
To je razlika med vrednoto in vrlino.
[1] Martin Justin, »Podpredsednica SDM neutemeljeno o vrednotah mladih,« spletni portal Oštro, 6. 7. 2023. Dostopno na: https://www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/podpredsednica-sdm-neutemeljeno-o-vrednotah-mladih?fbclid=IwAR3wTqKIlTn9O0_DoJG9_9gwNYO54KI4sFzfO5l1YLT_syIUEZ6kgrOBkGg (10. 7. 2023).
[2] Mladina 2020: Položaj mladih v Sloveniji. Elektronski vir. Avtorji Miran Lavrič et al., (Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba; Ljubljana: Založba Univerze v Ljubljani, 2021), 348. Dostopno na spletu: https://www.mlad.si/e-katalogi/Mladina_2020/ (10. 7. 2023).
[3] Andrej Kirbiš et al. Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi (Maribor: Kulturni center, 2021), 152-153.
Comments are closed.