Študentsko organizacijo Slovenije pozivamo, naj takoj preneha s samovoljno diskriminacijo manjših študentskih organizacij.
Študentska ustava, temeljni akt, ki si ga je za svoje delovanje postavila Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), v 3. členu določa: »Študentska organizacija Slovenije je stanovska organizacija VSEH študentov, ki imajo status študenta na visokošolskih zavodih, samostojnih visokošolskih zavodih in višjih strokovnih šolah v Republiki Sloveniji v skladu z zakoni, in študentov, ki imajo status študenta na tujih visokošolskih zavodih in so hkrati državljani Republike Slovenije.«
Na podlagi Študentske ustave je ŠOS v pravilniku natančneje določil pogoje, ki jih mora izpolniti nova organizacijska oblika, ki se želi pridružiti ŠOS. Po našem mnenju so ti pogoji postavljeni tako, da kar najbolj onemogočajo pridruževanje novih organizacijskih oblik. To je v neskladju s temeljnim poslanstvom ŠOS, da se v njem združujejo vsi študentje, ne glede na to, ali študirajo na visokošolskih zavodih, samostojnih visokošolskih zavodih ali višjih strokovnih šolah.
ŠOS pa se ne drži niti svojih lastnih pravil v zvezi z ustanavljanjem novih organizacijskih oblik. Tako brez vsakršnega razloga in utemeljitve ne omogoči ustanovitve novih organizacijskih oblik, ki ŠOS niso po volji. Videti je, da je ta mržnja uperjena zlasti proti samostojnim visokošolskih zavodom, katerih študentje bi morali biti enakopraven del študentske skupnosti.
V Republiki Sloveniji smo se odločili za pluralnost izobraževalnega prostora, kar v Mladi Sloveniji močno podpiramo. Prepričani smo, da lahko le pluralen izobraževalni prostor posamezniku omogoča razvoj njegovih talentov v skladu z njegovo svobodno izbiro življenjske poti. Obenem pluralnost spodbuja boljšo kakovost izobraževanja. Visokošolske ustanove in tudi študentske organizacije bi tako po našem mnenju moral v skladu s samim bistvom in naravo visokošolskega izobraževanja prevevati duh pluralnosti in možnosti izbire.
Visokošolski prostor bi moral v skladu s svojim poslanstvom spodbujati izmenjavo različnih mnenj, toda ŠOS očitno ne deli tega interesa, temveč raje še bolj nepredušno zapira svoj že tako monopolni položaj. Kot že prevečkrat doslej se kaže, da so glavno gonilo delovanja ŠOS in njegovih funkcionarjev zlasti finančni interesi in delitev pogače koncesionarskih dajatev, ki pa jih – žalostno – plačujejo prav vsi študentje, ki opravljajo študentsko delo. Kako podlo torej, da tem istim študentom ŠOS ne omogoča niti tako osnovne stvari, kot je združevanje v študentsko organizacijo v okviru visokošolske ustanove, na kateri študentje študirajo.
S svojimi dejanji tako ŠOS vedno znova spodbuja k resnemu razmisleku o primernosti trenutne ureditve študentskega organiziranja. Njegov monopolni položaj že v osnovi onemogoča svobodno izbiro študentov, v katero študentsko organizacijo se bodo vključili. Tudi če si študentje ne želijo udejstvovanja znotraj ŠOS, ker jim njegov način združevanja študentov ne ustreza ali v njegovi ponudbi ne najdejo ničesar zase, pa morajo ŠOS in njegovo delovanje še vseeno prisilno financirati s koncesijskimi dajatvami od svojega študentskega dela.
Če torej ŠOS ni sposoben opravljati svojega poslanstva niti v tem delu, da združuje vse študente slovenskih visokošolskih ustanov, in ne spoštuje aktov, ki jih je ŠOS sam sprejel, potem je sistem študentskega organiziranja očitno potreben korenitih sprememb.
Comments are closed.